Reforma trga dela

Ljubljana, 6.7.2012

Ministrstvo za delo, druzino in socialne zadeve je socialnim partnerjem predstavilo dokument z naslovom >Izhodisca za reformo trga dela<. Glede na naslov smo v ZSSS pricakovali strategijo razvoja celotnega trga dela. Tako aktivne politike zaposlovanja kot tudi predloge za odpravo anomalij na trgu dela, zmanjsevanje moznosti krsitev pravic dela, reorganizacijo inspektorata za delo kot tudi predloge, strategijo razvoja in odpiranja novih delovnih mest. Prepricani smo namrec, da izboljsanje stanja na trgu dela ni mozno brez hkratnega odpiranja novih delovnih mest in zmanjsevanja brezposelnosti. Zlasti brezposelnosti med mladimi in starejsimi, ki so tudi najtezje zaposljivi.

Pri prebiranju dokumenta pa smo naleteli na grenko spoznanje in razocaranje. Vecji del dokumenta se namrec nanasa na spremembo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Kot da je Zakon o delovnih razmerjih najpomembnejsi/edini element pri odpravljanju tezav slovenskega trga dela. Kot da ucinkovita politika aktivnega zaposlovanja, vzpodbude za odpiranje novih, kvalitetnih delovnih mest, ukrepi za zmanjsevanje prekernih/negotovih oblik dela ter zagotavljanje delovanja pravne drzave, katere namen mora biti zmanjsevanje zlorab in krsitev pravic delavcev, niso pomembne sestavine uspesnega in ucinkovitega delovanja trga dela. Tem vprasanjem se namrec nameni zgolj majhen del dokumenta in to se tako splosno, da ni moc razbrati nicesar.

In kako ministrstvo vidi resevanje segmentacije slovenskega trga dela in moznosti povecevanja zaposlovanja mladih? Med drugim tudi s tem, da bi se dodatek na delovno dobo vezal izkljucno na zadnjega delodajalca. V praksi bi to pomenilo velik padec plac delavcev, vsaj v nominalnem znesku. V nekaterih primerih namrec predstavlja dodatek za skupno delovno dobo tudi od 15 % - 20 % mesecne place delavca. Dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, kot to predlaga ministrstvo,  pa bi v vecini primerov pomenil nizje place. Kaj pomeni za 10 % - 15 % nizja mesecna placa, pa najbolje ve tisti delavec, ki ze danes prejema zgolj minimalno placo. In teh ljudi je iz dneva v dan vec.

Tudi ukinitev placanega 30-minutnega odmora med delovnim casom, kot je predlagano, bi po mnenju ministrstva prispevalo k zmanjsevanju segmentacije trga dela in k povecevanju zaposlovanja mladih. V ZSSS smo prepricani, da je odprava placanega odmora med delovnim casom prvi korak k odpravi placila malice, k odpravi odmora med delom kot taksnega in k podaljsevanju delovnega casa. Ne smemo namrec pozabiti, da delavec v primeru neplacila odmora med delovnim casom ni dolzan ta cas preziveti v prostorih delodajalca. Mocno dvomimo, da bodo delodajalci vecini delavkam in delavcem v casu malice dovolili izhode iz svojih prostorov. Prej jim bodo dejali, da naj ta cas raje delajo.

Obema predlogoma v ZSSS ostro nasprotujemo. Resevanje gospodarstva na placilu za malico in dodatku za delovno dobo ni pot, ki bi dala rezultat. Ravno nasprotno. Je pot, ki povecuje revscino zaposlenih revnih in njihovo socialno stisko.

V ZSSS se vsekakor strinjamo, da je v Sloveniji potrebno zmanjsati segmentacijo na trgu dela. Vprasljivo pa je, ce bo uvedba enotne pogodbe o zaposlitvi za nedolocen cas na nacin, ki jo v izhodiscih za reformo trga dela predlaga ministrstvo, pripomogla k doseganju tega cilja. Cilj zaposlovanja vsekakor mora biti zmanjsanje stevila brezposelnih in zaposlovanje za nedolocen cas. Vendar ne na nacin, da se diskriminira posamezne kategorije delavcev, delodajalcem pa da skoraj >popolnoma proste roke< pri njihovem odpuscanju. Vprasljiv je tudi vpliv na atipicne/prekerne zaposlitve. Stevilo tovrstnih zaposlitev bi namrec bilo potrebno zmanjsati oziroma kadar so podani elementi delovnega razmerja, celo odpraviti.

Ne smemo pa pozabiti tudi na delovanje nadzornih organov. Zlasti inspektorata za delo. Kakrsnakoli reforma trga dela brez hkratne reorganizacije dela inspektorata namrec ne bo pripomogla k pravni varnosti delavk in delavcev. Dejstvo, da je delavec napram delodajalcu sibkejsa stranka, pa bi moralo biti vodilo tudi  pri sprejemanju sprememb zakona. In to v smeri vecanja zascite sibkejse stranke v delovnem razmerju. Torej delavca.

Andrej Zorko, izvrsni sekretar za pravno podrocje v ZSSS