POZIV SINDIKATA MLADI PLUS MINISTRSTVU ZA PRAVOSODJE IN JAVNO UPRAVO

Ljubljana, 24. 7. 2012

Dr. Senko Pličanič

Minister za pravosodje in javno upravo

Tržaška c. 21

1000 Ljubljana

gp.mpju@gov.si

V vednost:

Mag. Andrej Vizjak

Minister za delo, družino in socialne zadeve

Kotnikova 28

1000 Ljubljana

gp.mddsz@gov.si

ZADEVA: BODO BREZPLAČNI MLADI PRIPRAVNIKI REŠEVALI JAVNO UPRAVO?

POZIV SINDIKATA  MLADI PLUS MINISTRSTVU ZA PRAVOSODJE IN JAVNO UPRAVO

Spoštovani!

17. julija smo na sindikatu Mladi plus na Davčno upravo RS in Komisijo za preprečevanje korupcije naslovili javni poziv z naslovom Volontersko pripravništvo – novodobno suženjstvo. Javni poziv je bil posredovan kot reakcija na javna razpisa za opravljanje volonterskega pripravništva, ki sta ga objavila omenjena organa. Naše nestrinjanje z javnimi razpisi takšne vrste v prvi vrsti izhaja iz pravice, ki je delavcem zagotovljena z Evropsko socialno listino, in sicer iz pravice do pravičnega plačila za opravljeno delo, ki mora delavcu in njegovi družini omogočiti dostojen življenjski standard. V pozivu smo navedli še vrsto mednarodnih dokumentov, ki podpirajo naše stališče, da je potrebno pripravnikom zagotoviti ustrezno socialno in ekonomsko varnost. Da pa ne bi zgolj opozarjali na izjemno nepravičnost instituta volonterskega pripravništva, smo pozvanima organoma predlagali, da se povežeta z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Skupaj naj pripravijo program za financiranje pripravništev s pomočjo črpanja sredstev iz Evropskih strukturnih skladov. S takšnim programom plačanih pripravništev bi zaposlili izobražene mlade osebe, jim zagotovili določeno stopnjo socialne in ekonomske varnosti, hkrati pa bi jim omogočili pridobivanje delovnih izkušenj za redno zaposlitev. Celotno besedilo javnega poziva je dostopno na http://mladiplus.si/ .

Na vas se obračamo zato, ker ste 17. julija 2012 objavili  »Poziv zainteresiranim kandidatom k opravljanju volonterskega pripravništva«. Kakor smo zapisali, instituta volonterskega pripravništva ne podpiramo, saj menimo, da ni v skladu z določili Evropske socialne listine in da  je bolj kot pridobivanju delovnih izkušenj, namenjen izkoriščanju mladih izobraženih oseb.  

Kakšen odgovor lahko ponudite mladim, ki so pravkar zaključili študij in želijo stopiti na trg delovne sile? Seveda jim lahko odgovorite, da volontersko pripravništvo ni nezakonito. Lahko jim odgovorite tudi, da preprosto nimate dovolj finančnih sredstev, s katerimi bi lahko plačali za delo, ki so ga opravili (ga bodo opravili!?) za vas. Prav tako se lahko zapletete v debato o količini neprecenljivih delovnih izkušenj in referenc, ki jih bodo pridobili z delom pri vas. Ob vsem tem pa vas želimo opomniti, da s stališča delodajalca odgovarjate mladi, izobraženi osebi, ki ji trenutna situacija na področju zaposlovanja ne omogoča pridobitve redne zaposlitve, ji ne nudi pogojev za boljšo socialno in ekonomsko varnost. Ta oseba bo v želji po bolj varni prihodnosti za vas dlje časa, po vaših navodilih in v polnem delovnem času kvalitetno in odgovorno opravljala delo. Brez plačila. Brez povračila stroškov za prihod na delo. Brez plačanih prispevkov za socialno varnost.

Verjamemo, da se zavedate, da je razpisovanje volonterskih pripravništev le pokazatelj nezainteresiranosti in nepripravljenosti iskanja možnosti za financiranje pripravništev. Zato  vam, kakor smo tudi Davčni upravi RS in Komisiji za preprečevanje korupcije, v pregled in razmislek ponujamo predlog rešitve, ki leži v pripravi projektne dokumentacije za (so)financiranje pripravniških mest s pomočjo črpanja sredstev iz Evropskih strukturnih skladov. Tako kot se je to naredilo na področju socialnega varstva.

Spoštovani minister, pozivamo vas, da mladim diplomiranim pravnikom, upravnikom, ekonomistom oziroma družboslovcem, ki jim ponujate opravljanje volonterskega pripravništva, stopite naproti z rešitvijo, ki bo Vam zagotovila kvalitetne kadre, njim pa plačilo za dobro opravljeno delo.

V pričakovanju konstruktivnega reševanja problemov,

s spoštovanjem,

Sindikat Mladi plus

info@mladiplus.si

Kontaktna oseba:

Goran Lukič

E: goran.lukic@sindikat-zsss.si

Politika dveh hitrosti

Ljubljana, 11.7. 2012

V ponedeljek, 9.7. 2012 smo sindikalni predstavniki delovne skupine za pripravo socialnega sporazuma 2012-2016 »Znanje in ustvarjalnost kot temelj razvoja« javno opozorili Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) na izjemno problematičen postopek vključevanja širše javnosti v razpravo o novi Uredbi o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov. Javna razprava je bila omejena na »cele« štiri dni vključno s soboto in nedeljo, poleg tega dokument sploh ni bil objavljen na spletnih straneh MIZKŠ. Zato smo zahtevali, da se razprava podaljša in da nas ministrstvo s predlogom nove Uredbe tudi uradno seznani.

Na včerajšnjih pogajanjih o besedilu socialnega sporazuma so predstavniki MIZKŠ naše zahteve preprosto ignorirali. Še več: predstavnik MIZKŠ nam je »prijazno« pojasnil, da bi pač morali pravočasno oddati pripombe. In da s svojimi postopki niso kršili nobenega predpisa. Pohvale vredno.

Ko smo že pri pravočasnosti: na drugem pogajalskem sestanku (26.6.2012) si je isti predstavnik MIZKŠ privoščil izjavo, da so po mnenju MIZKŠ »še določene rezerve na posameznih univerzah«. Sindikalna stran je seveda takoj zahtevala pisno utemeljitev te izjave. MIZKŠ oziroma njegov predstavnik dr. Borut Rončevič sta se zavezala, da nam bosta posredovala podatke o finančnem stanju na univerzah in o nahajališčih t. i. rezerv. Do naslednjega sestanka pogajalskih skupin 2.7.2012 teh podatkov sindikati še vedno nismo prejeli. MIZKŠ oz. predstavnik ministrstva dr. Rončevič sta se spet zavezala, da bosta te podatke posredovala, in sicer do 8.7.2012.

Toda na zadnjem, včerajšnjem sestanku pogajalske skupine je dr. Rončevič ponovno izjavil, da teh podatkov še nima, ker jih »usklajuje«. MIZKŠ nas je ob tem »prijazno« seznanilo, da bo v roku enega tedna (!) poslalo rektorjem univerz dopis, v katerem jih bo zaprosilo za posredovanje natančnih podatkov o njihovem poslovanju.

Če povzamemo to neverjetno zgodbo:

MIZKŠ na skrivaj objavi novo Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in javnosti ponudi štiri dni za javno razpravo. Po drugi strani pa sindikati že tri tedne (!) čakamo na pisno utemeljitev presenetljive trditve, da so »določene rezerve na posameznih univerzah«. Za piko na i pa si je isto ministrstvo vzelo en teden časa (!) za pripravo preprostega dopisa rektorjem, v katerem bi jih zaprosili za posredovanje natančnih podatkov o finančnem poslovanju njihovih ustanov.

Kdo se tu iz koga norčuje? Če je vprašanje retorično, pa je zato odgovor tem bolj nevaren. MIZKŠ oziroma njegovi najvišji predstavniki očitno mislijo, da lahko brez posledic kadarkoli izjavijo karkoli, širši javnosti pa nalagajo nemogoče roke za vključitev v tako imenovano širšo razpravo. MIZKŠ morda res ni kršilo zakonov, zagotovo pa je s temi dejanji še za eno stopnjo znižalo raven javne politične komunikacije.

S spoštovanjem,

Branimir Štrukelj, Konfederacija sindikatov javnega sektorja,

Goran Lukić, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

Marko Marinčič, Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM

Je proračun nad pravicami ljudi in ustavnim redom?

Ljubljana, 10.7.2012



Prejšnji teden je ZSSS na Ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti določb dveh zakonov, Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) in Zakona o dopolnitvah  Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012.

Zahteva za presojo ustavnosti pri prvem zakonu je podana zoper določbo 143. člena ZUJF. Prepričani smo namreč, da omenjena določba, ki se nanaša na določanje višine pokojnine in na letni dodatek za upokojence za leto 2012, ni skladna z določbami Ustave RS. Način, kako je zakonodajalec uredil določitev višine pokojnin, katere izplačilo zagotavlja proračun RS, je po našem prepričanju v nasprotju z načelom prepovedi diskriminacije, v nasprotju z načelom zaupanja v pravno državo in v nasprotju s prepovedjo povratne veljave zakona.

Gre za pokojnine bivših delavcev policije, pokojnin zaposlenih v zavodih za prestajanje zapornih kazni, upokojencev, ki so bili v času aktivnega dela prejemniki nagrad Prešernovega sklada, Borštnikovega prstana, Badjurove, Jakopičeve, Sovretove nagrade, Bloudkove nagrade ali vrhunski športniki, ki so za svoje športne dosežke na evropski in svetovni ravni bili prejemniki medalj. Tudi uživalci vojaških pokojnin ter zavarovanci oziroma njihovi družinski člani, ki imajo priznan status aktivnega borca – udeleženca NOB so z določbo 143. člena  ZUJF po našem prepričanju postavljeni v neenakopraven položaj in pred zakonom niso obravnavani enako kot ostali prejemniki pokojnin, katerihizplačilo zagotavlja proračun RS. Čeprav gre v teh primerih za osebe, ki večinoma, žal, niso naši člani, se s temi postopki borimo tudi za njihove pravice.

Tudi dejstvo, da upokojenci, ki prejemajo mesečno pokojnino višjo od 622 evrov, v letu 2012 ne prejmejo letnega dodatka, je po našem prepričanju v nasprotju z Ustavo RS. Nepriznavanje letnega dodatka za leto 2012 tej kategoriji upokojencev po našem prepričanju pomeni nedopusten poseg v že zapadlo individualno pravico vsakega upokojenca posebej in pomeni neenakopravno obravnavanje upokojencev. In to kljub dejstvu, da pravica vseh upokojencev do letnega dodatka, ne glede na višino pokojnine, temelji na isti pravni podlagi in zapade v plačilo na isti datum. Letni dodatek za upokojence za leto 2012 je zapadel v plačilo konec maja 2012, ZUJF pa je bil sprejet in pričel veljati v mesecu juniju 2012. Retroaktivna veljava je tako tukaj očitna, kar pa seveda pomeni, po našem trdnem prepričanju, nasprotje z določbami Ustave RS.

Da je sklicevanje na stanje finančnih sredstev v proračunu RS (in nesklicevanje na netransparentno porabo/upravljanje državnega premoženja, neučinkovito delovanje pravne države, dovoljevanje tajkunskih prevzemov, …!!!) postal najpogostejši izgovor politike za poseganje v pravice ljudi ter razlog za kršenje temeljnih ustavni načel, kaže tudi dejstvo, da je bil v parlamentu sprejet Zakon o dopolnitvah  Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012. Ta zakon je med drugim posegel na področje izplačila regresa za redni letni dopust za leto 2012 v nefinančnih ter finančnih družbah, v katerih je država ali občina neposredno ali posredno več kot 25 % lastnik premoženja. Z drugimi besedami povedano: neposredno je posegel v kolektivne pogodbe, spremenil dogovor socialnih partnerjev glede višine regresa za letni dopust, v celoti omejil socialni dialog pri določanju višine regresa in zakonski minimum višine postavil kot zakonski maksimum višine regresa za letni dopust. Tovrstno dejanje pa je v direktnem nasprotju z mednarodnimi akti, zlasti v nasprotju s konvencijami Mednarodne organizacije dela, k spoštovanju katerih je Slovenija zavezana.

Skratka, občutek je, da je stanje v proračunu nad uveljavljenimi in mednarodno priznanimi pravnimi načeli, ustavnim redom Republike Slovenije, nad ekonomskimi in socialnimi pravicami delavcev/ljudi, spoštovanjem zakonodaje, dosežki socialnega dialoga,… Občutek je, da človeka in njegovo pravico vse bolj zamenjuje številka. Številka, ki jo imenujemo proračunska postavka.

V ZSSS se s takšno usmeritvijo nikakor ne moremo strinjati. Zato bomo pri zaščiti pravic delavcev, upokojencev, mladih in njihovega položaja v družbi uporabili vsa razpoložljiva pravna in sindikalna sredstva. Pri uporabi slednjih pa poleg vas, članov naših sindikatov, potrebujemo tudi upokojence, mlade in druge družbene skupine, za katerih pravice se borimo, čeprav niso člani sindikatov!

Andrej Zorko, izvršni sekretar za pravno področje v ZSSS

Reforma trga dela

Ljubljana, 6.7.2012

Ministrstvo za delo, druzino in socialne zadeve je socialnim partnerjem predstavilo dokument z naslovom >Izhodisca za reformo trga dela<. Glede na naslov smo v ZSSS pricakovali strategijo razvoja celotnega trga dela. Tako aktivne politike zaposlovanja kot tudi predloge za odpravo anomalij na trgu dela, zmanjsevanje moznosti krsitev pravic dela, reorganizacijo inspektorata za delo kot tudi predloge, strategijo razvoja in odpiranja novih delovnih mest. Prepricani smo namrec, da izboljsanje stanja na trgu dela ni mozno brez hkratnega odpiranja novih delovnih mest in zmanjsevanja brezposelnosti. Zlasti brezposelnosti med mladimi in starejsimi, ki so tudi najtezje zaposljivi.

Pri prebiranju dokumenta pa smo naleteli na grenko spoznanje in razocaranje. Vecji del dokumenta se namrec nanasa na spremembo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Kot da je Zakon o delovnih razmerjih najpomembnejsi/edini element pri odpravljanju tezav slovenskega trga dela. Kot da ucinkovita politika aktivnega zaposlovanja, vzpodbude za odpiranje novih, kvalitetnih delovnih mest, ukrepi za zmanjsevanje prekernih/negotovih oblik dela ter zagotavljanje delovanja pravne drzave, katere namen mora biti zmanjsevanje zlorab in krsitev pravic delavcev, niso pomembne sestavine uspesnega in ucinkovitega delovanja trga dela. Tem vprasanjem se namrec nameni zgolj majhen del dokumenta in to se tako splosno, da ni moc razbrati nicesar.

In kako ministrstvo vidi resevanje segmentacije slovenskega trga dela in moznosti povecevanja zaposlovanja mladih? Med drugim tudi s tem, da bi se dodatek na delovno dobo vezal izkljucno na zadnjega delodajalca. V praksi bi to pomenilo velik padec plac delavcev, vsaj v nominalnem znesku. V nekaterih primerih namrec predstavlja dodatek za skupno delovno dobo tudi od 15 % - 20 % mesecne place delavca. Dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, kot to predlaga ministrstvo,  pa bi v vecini primerov pomenil nizje place. Kaj pomeni za 10 % - 15 % nizja mesecna placa, pa najbolje ve tisti delavec, ki ze danes prejema zgolj minimalno placo. In teh ljudi je iz dneva v dan vec.

Tudi ukinitev placanega 30-minutnega odmora med delovnim casom, kot je predlagano, bi po mnenju ministrstva prispevalo k zmanjsevanju segmentacije trga dela in k povecevanju zaposlovanja mladih. V ZSSS smo prepricani, da je odprava placanega odmora med delovnim casom prvi korak k odpravi placila malice, k odpravi odmora med delom kot taksnega in k podaljsevanju delovnega casa. Ne smemo namrec pozabiti, da delavec v primeru neplacila odmora med delovnim casom ni dolzan ta cas preziveti v prostorih delodajalca. Mocno dvomimo, da bodo delodajalci vecini delavkam in delavcem v casu malice dovolili izhode iz svojih prostorov. Prej jim bodo dejali, da naj ta cas raje delajo.

Obema predlogoma v ZSSS ostro nasprotujemo. Resevanje gospodarstva na placilu za malico in dodatku za delovno dobo ni pot, ki bi dala rezultat. Ravno nasprotno. Je pot, ki povecuje revscino zaposlenih revnih in njihovo socialno stisko.

V ZSSS se vsekakor strinjamo, da je v Sloveniji potrebno zmanjsati segmentacijo na trgu dela. Vprasljivo pa je, ce bo uvedba enotne pogodbe o zaposlitvi za nedolocen cas na nacin, ki jo v izhodiscih za reformo trga dela predlaga ministrstvo, pripomogla k doseganju tega cilja. Cilj zaposlovanja vsekakor mora biti zmanjsanje stevila brezposelnih in zaposlovanje za nedolocen cas. Vendar ne na nacin, da se diskriminira posamezne kategorije delavcev, delodajalcem pa da skoraj >popolnoma proste roke< pri njihovem odpuscanju. Vprasljiv je tudi vpliv na atipicne/prekerne zaposlitve. Stevilo tovrstnih zaposlitev bi namrec bilo potrebno zmanjsati oziroma kadar so podani elementi delovnega razmerja, celo odpraviti.

Ne smemo pa pozabiti tudi na delovanje nadzornih organov. Zlasti inspektorata za delo. Kakrsnakoli reforma trga dela brez hkratne reorganizacije dela inspektorata namrec ne bo pripomogla k pravni varnosti delavk in delavcev. Dejstvo, da je delavec napram delodajalcu sibkejsa stranka, pa bi moralo biti vodilo tudi  pri sprejemanju sprememb zakona. In to v smeri vecanja zascite sibkejse stranke v delovnem razmerju. Torej delavca.

Andrej Zorko, izvrsni sekretar za pravno podrocje v ZSSS