Izjava ZSSS v zvezi z nameravanim dvigom stopnje davka na dodano vrednost za medije

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo zelo zaskrbljeni zaradi namere vlade, da dvigne stopnjo davka na dodano vrednost za medije na 20 odstotkov. Dvig bo pomenil za naše članice in člane, ki se s svojimi nizkimi plačami že tako težko prebijajo skozi mesec, da bodo odrezani od informacij oziroma da se bo njihova možnost dostopa do informacij, ki jih prinašajo tiskani mediji močno zmanjšala. Tistim članicam in članom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki pa bodo vseeno lahko, kljub podražitvi kupovali tiskane medije, pa bo podražitev vplivala na življenjske stroške in zmanjšala njihovo kupno moč.

 

Dvig davka na dodano vrednost za medije pa bo prav tako pomenil, da bodo državljanke in državljani zaradi vse večjega soočanja z revščino začeli varčevati pri tiskanih medijih, oziroma jih prenehali kupovati,  kar se bo zelo poznalo pri poslovanju družb, ki te medije izdajajo. Slabše poslovanje družb bo postavilo zaposlene v teh medijih in še posebej novinarje, ki so že sedaj večinoma zaposleni v negotovih oblikah dela, ali pa delajo kot samozaposleni, v še slabši ekonomski in socialni položaj, mnogi izmed njih pa bodo izgubili delo.

 

Zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ostro nasprotujemo dvigu davka na dodano vrednost za medije in pozivamo vlado, da odstopi od te namere!     

 

 

 

Mag. Dušan SEMOLIČ

Predsednik ZSSS  

ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU VLADE RS JANEZU JANŠI

Ljubljana, 25. september 2012

Gospod Janez JANŠA

Predsednik Vlade Republike Slovenije

 

Predsedniki sindikalnih central, podpisniki odprtega pisma, na splošno nasprotujemo vsakršnemu odpuščanju delavk in delavcev tako v zasebnem, kot tudi v javnem sektorju. Zato ostro nasprotujemo napovedim Vlade RS o odpuščanju delavk in delavcev v javnem sektorju. Prepričani smo, da odpuščanje ne bo pripomoglo k izhodu iz krize, saj bo še bolj škodilo državnemu proračunu in ga le še bolj obremenilo.

Stroški, ki bodo s tem nastali zaradi izplačevanja odpravnin, nadomestil za brezposelnost ter morda tudi socialnih pomoči, bodo izničili namero vlade, da ustvari prihranke v državnem proračunu. Poleg tega je število zaposlenih v javnem sektorju v naši državi v primerjavi z evropskimi državami, pod povprečjem v deležu vseh zaposlenih. Odpuščanje bo tako zagotovo škodilo tudi kakovosti javnih storitev, ki jih potrebujejo naši državljani.

Morebitno ponovno zniževanje plač zaposlenim v javnem sektorju ter zniževanje števila zaposlenih bo nedvomno vplivalo na kakovost javnih storitev ter še bolj znižalo njihovo kupno moč, kar ne bo prispevalo k oživitvi gospodarske rasti. Vlado opozarjamo, da se bo zaradi tega še bolj ujela v navzdol usmerjeno spiralno past, saj bo zaradi znižanih plač manj prilivov iz dohodnine na prihodkovni strani državnega proračuna in bodo zaradi tega potrebni novi varčevalni ukrepi. Poleg tega bo zaradi znižanih plač manj prilivov v zdravstveno in pokojninsko blagajno, kar bo vplivalo na finančno stanje teh blagajn, posledično pa na kakovost zdravstvenih storitev ter zagotavljanje še večjega deleža sredstev iz proračuna za pokojnine. Da je ta pot napačna, dokazuje tudi to, da se kljub napovedim vlade, da se bo s sprejetjem Zakona o uravnoteženju javnih financ privarčevalo med 700 in 800 milijoni evrov v državnem proračunu, bonitetne hiše niso pozitivno odzvale na to napoved. Zato vlado ponovno pozivamo, naj za zmanjševanje proračunskega primanjkljaja okrepi prihodkovno stran proračuna, ter z boljšim izkoriščanjem evropskih sredstev ter javnimi naložbami spodbudi zaposlovanje in gospodarsko rast.

Napovedano odpuščanje zaposlenih v javnem sektorju bo ne samo še povečalo število brezposelnih v naši državi ter obremenilo sredstva za izplačevanje nadomestil za čas brezposelnosti, ampak pomenilo tudi poslabšanje ekonomskega in socialnega položaja zaposlenih v javnem sektorju in njihovih družin ter dodano obremenilo odhodkovno stran državnega proračuna. Politika odpuščanja kot element protikriznih ukrepov je po našem mnenju zelo sporna tudi v podjetjih, ki so v delni ali pretežni lasti države.

Sindikati, podpisniki odprtega pisma, opozarjamo vlado, da bo odpuščanje zaposlenih ter zniževanje pravic zaposlenim v javnem sektorju močno ogrozilo socialni dialog, ki trenutno poteka o pomembnih strukturnih reformah, zato pozivamo vlado, da odstopi od takšnih namer!

Dušan SEMOLIČ, Predsednik ZSSS

Branimir ŠTRUKELJ, Predsednik KSJS

Drago LOMBAR, Predsednik KNSS Neodvisnost

Janez POSEDI, Predsednik KSS Pergam

Peter MAJCEN, Predsednik KS 90 Slovenije

Drago ŠČERNJAVIČ, Vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

Informacija za člane ZSSS št. 1 o pogajanjih o letošnjem vladnem predlogu pokojninske reforme (ZPIZ-2)

V sredo, 20. 9. 2012, je na ministrstvu za delo pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta - ESS pričela tristranska pogajanja med vlado, sindikati in delodajalskimi organizacijami o letošnjem predlogu novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) oziroma o pokojninski reformi. V pogajalski skupini ESS so poleg predstavnikov vlade še predstavniki vseh organizacij socialnih partnerjev na sindikalni in delodajalski strani, ki so člani ESS. Pogajalka v imenu ZSSS je Lučka Böhm in njen namestnik Andrej Zorko, oba izvršna sekretarja ZSSS. Po potrebi bomo pogajalsko ekipo dopolnili s strokovnjaki ZSSS s posameznih področij. Pogajanja se nadaljujejo v ponedeljek, 24. 9. Ministrstvo bo za ta pogajanja pripravilo razpredelnico vsebinskih sklopov, ki so jih pisno predlagale vse organizacije socialnih partnerjev na sindikalni in delodajalski strani. Pogajanja bodo namreč vsak ponedeljek in sredo potekala po sklopih in ne po členih ZPIZ-2.

 

O katerih vsebinskih sklopih predloga ZPIZ-2 se želimo pogajati, smo ministru sporočili tudi mi. Pri tem smo upoštevali stališča, ki so jih organi ZSSS oblikovali v času razprave o ZPIZ-2, ki smo ga državljani Slovenije zavrnili na referendumu 5. 6. 2011. Upoštevali pa smo tudi številna e-pisma z vašimi predlogi in opozorili, ki ste nam jih člani svobodnih sindikatov v preteklih dveh tednih poslali v zvezi z letošnjim predlogom ZPIZ-2. Zanje se vam iskreno zahvaljujemo, saj tudi zaradi njih naša stališča zanesljivo odražajo pričakovanja naših članov!

 

O sklopu vsebinskih vprašanjih, o  katerih se želimo pogajati, si lahko podrobno preberete na naši spletni strani www.zsss.si, kjer smo pripravili prostor z informacijami, ki jih potrebujete za spremljanje pogajanj o tej ključni reformi za prihodnost delavskih pravic in socialne države. Tokrat omenjamo zgolj tista, ki so najpogosteje omenjana tudi v vaših e-dopisih: olajšave pri upokojevanju tistih, ki so začeli delati že kot najstniki, upokojitveni pogoji za tiste, ki ste študirali, prehodna obdobja za dvig upokojitvenih pogojev žensk, olajšave na otroke in vojaški rok, prehodno obdobje za upokojevanje brezposelnih, odmera pokojninske osnove in dostojna višina pokojnin, usklajevanje pokojnin, pravice delovnih invalidov, postopek priznavanja poklicnih bolezni, poklicno zavarovanje in beneficirana delovna doba, stroški upravljanja premij v drugem pokojninskem stebru, … Cilj ministra na teh pogajanjih je dvig upokojitvene starosti in pokojninske dobe. Cilj delodajalcev je znižanje stroškov dela, povezanih s pokojninskim zavarovanjem svojih zaposlenih.

 

Minister je pogajalski skupini ESS predlagal, da javnosti ne obveščamo o poteku pogajanj, dokler ta ne bodo zaključena. Čeprav tudi mi vemo, da pogajanja preko novinarjev niso konstruktivna, pa naši člani pričakujete, da vas sproti obveščamo. Zato bomo posebno pozornost namenili tudi komunikaciji s članstvom preko E-novic ZSSS, spletne strani ZSSS ter glasila ZSSS Delavska enotnost (http://www.sindikat-zsss.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=18&Itemid=7). Da bi bili bolje obveščeni, vas vabimo, da se na Delavsko enotnost naročite! Po njej lahko povprašate tudi vašega sindikalnega zaupnika.

 

Pogajamo se v vašem imenu. Spremljajte zato pogajanja na spletni strani ZSSS in glasilu Delavska enotnost!

 

Lučka Bohm, izvršna sekretarka ZSSS

OB ROB POSKUSU UVEDBE ENOTNE POGODBE ZA NEDOLOČEN ČAS - V PERSPEKTIVI MLADIH

Zadnje čase se v kontekstu predloga sprememb delovne zakonodaje ogromno govori in piše o tako imenovani enotni pogodbi za nedoločen čas. Evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor je tako na ponedeljkovi mednarodni konferenci z naslovom Reforma trga dela: nove priložnosti za boljši jutri »posebej izpostavil naklonjenost ideji enotne pogodbe o zaposlitvi«. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak pa je v včerajšnjem pogovoru s predstavniki Študentske organizacije Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije celo izjavil, da je uvedba koncepta enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas »v interesu mladih in sindikatov«.

Seveda se moramo vprašati – kaj je ta čarobna palica, ki bo mlade odrešila vezanosti na atipične oblike dela (po podatkih ZRSZ so delodajalci od januarja do konca avgusta letos prijavili 117.797 prostih delovnih mest, od tega 83,4 % za zaposlitve za določen čas)? Če pogledamo predlog sprememb delovno pravne zakonodaje vidimo, da je to tridelna pogodba, v kateri se v prvih petih mesecih zaposlitve, ki je namenjeno obdobju poskusnega dela predlaga možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ali delodajalca (brez razloga),ter odpovedni rok 14 dni, ki se lahko nadomesti sporazumno s pravico  do ustreznega denarnega povračila namesto odpovednega roka. Nato sledi nadaljnje obdobje zaposlitve do 24 mesecev in nato obdobje po 24 mesecih.

Če torej še enkrat natančno preberemo predlog uvedbe enotne pogodbe za nedoločen čas, vidimo, da lahko delodajalec v prvih petih mesecih brez razloga odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu. Tako je  - brez razloga.

Pa si na začetku poglejmo kaj si o konceptu enotne pogodbe za nedoločen čas misli stroka.

Dr. Barbara Kresal je v članku »Primerljivost delovnopravnega varstva v različnih oblikah zaposlitve« (2012) zapisala, da naj bi bilo izhodišče tej ideji poročilo dveh  francoskih ekonomistov Sarkozyju leta 2004 (Cahuc, P./Kramarz , F. (2004): De la précarité à la mobilité: vers une Sécurité sociale professionnelle, La documentatoin française, Paris; dostopno na http://www.ladocumentatinfrancaise.fr/var/storage/rapports-public//054000092/0000.pdf ), a predlog je bil ostro zavrnjen s strani mnogih socialnih partnerjev in deležen tudi kritik delovnopravne stroke.

Na Hrvaškem so se ob informaciji medijev, da se tudi tam razmišlja o uvedbi enotne pogodbe za nedoločen čas takoj oglasili različni pravni strokovnjaki. Tako so dekan Pravne fakultete v Splitu, profesor katedre za delovno pravo Boris Buklijaš, Viktor Gotovac iz Zagrebške pravne fakultete ter Dragan Bagić iz Filozofske fakultete v nedavnem pogovoru s hrvaško sindikalno centralo SSSH izpostavili, da gre za novost v delovnem pravu, ki odpira niz vprašanj in dilem, pa tudi stroškov, in ki ima nepredvidljive učinke na trgu dela. Našteti strokovnjaki ne verjamejo, da je do te ideje prišel strokovnjak za delovno pravo, temveč jo pripisujejo ekonomskim zagovornikom fleksibilizacije za vsako ceno. Dr. Bagić izpostavlja, da se mora regulacija dela za določen čas rešiti tako, da se poboljša položaj delavcev s pogodbami za določen čas, ne da bi se poslabšal položaj zaposlenih za nedoločen čas. Dr. Buklijaš pa opozarja, da »po sedanjem sistemu delavci dobijo (morebitno) odpoved po preteku dela za določen čas ali poskusnega dela, po sedanjem predlogu pa bo delavec lahko dobil odpoved že prvi, peti ali 25. dan. Delodajalci bodo lahko takšno pogodbo odpovedali kadarkoli«.

Če sedaj vseeno pogledamo zaposlitvene učinke uvedbe enotne pogodbe za nedoločen čas.

Vzemimo za primer Španijo, ki je v okviru reform trga dela v začetku tega leta, natančneje 13. februarja 2012 med drugim uvedla tudi nov tip pogodbe o zaposlitvi – tako imenovano pogodbo za podporo podjetnikom (employment contracts in support of entrepreneurs’). Pogodba je za nedoločen čas, in  ima enoletno poskusno obdobje – v katerem lahko delodajalec iz kakršnega koli razloga odpusti delavca. In kakšne so trenutne številke iz Španije glede brezposelnosti? Po najnovejših podatkih (EUROSTAT, 31.8. 2012 ) je bilo marca 2012 v Španiji 24,1 odstotna stopnja brezposelnosti (51,2 odsotna za mlade v starosti do 25 let). Julija 2012 pa je bila ta stopnja 25,1 oziroma 52,9 odstotna. Z drugimi besedami: stopnje brezposelnosti v Španiji so še vedno rekordno visoke. Ali če pobrskamo po številkah iz zadnje številke četrtletnega poročila Evropske zaposlitvene opazovalnice (EEO Q2): posebna pogodba za podporo podjetnikom je v skupnem številu registriranih pogodb o zaposlitvah v Španiji do junija 2012 predstavljala 0,9 odstotni delež.

In takšne vrste pogodba naj bi bila v interesu mladih in sindikatov? Pogodba, ki mladim na začetku poklicne poti odreka kakršno koli varstvo delovnega mesta? Za vsak primer: to sta retorični vprašanji.

Zagotovo pa nekaj zelo bode v oči– (ne samo) oblasti v Sloveniji so očitno prepričane, da se zaposlitvene možnosti mladih večajo sorazmerno z intenzivnostjo brisanja kakršnih koli delavskih pravic okoli njih. Danes imamo enotno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki jim odreka varstvo zaposlitve ter predlog začasnih in občasnih zaposlitev, ki jim odreka kakršno koli socialno varstvo. Včeraj se je pričela epidemija volonterskega pripravništva, ki si je našla mesto tudi /celo na.

ministrstvu za pravosodje in javno upravo. Kaj bo jutri? Ali bomo poslušali zahteve, da naj se za mlade ukine minimalna plača, kot to kričijo delodajalci v Združenem Kraljestvu?

Mladi pa medtem vsak dan bolj izgubljajo stik z delavskimi pravicami.

Ali si želimo takšne prihodnosti, kjer bodo mladi novi zaposleni revni in kjer bodo zaposleni revni nova normalnost?

Goran Lukič
ZSSS

Novi predlog pokojninskega zakona in ženske- kaj menite o izenačitvi upokojitvenih pogojev žensk in moških?

Institut	NA REFERENDUMU ZAVRNJEN ZPIZ-2	NOVI PREDLOG ZPIZ-2
Starostna pokojnina	- 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe   - 58 let in 41 let pokojninske dobe brez dokupa (ženske) oziroma 60 let in 43 let pokojninske dobe brez dokupa (moški).	- 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe   - 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa (izrecno določeno, katera obdobja se vštevajo v pokojninsko dobo brez dokupa) - prehodno obdobje
Predčasna pokojnina	- 60 let starosti in 38 let (ženske) oziroma 40 let pokojninske dobe (moški).	- 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe.
Znižanje starosti na račun otrok	znižanje od 65. leta starosti do največ 58 let (ženske) in 60 (moški);	znižanje pogoja starosti (8 mesecev za vsakega otroka) od 60. leta starosti največ do 58 leta;
Obvezno služenje vojaškega roka	Znižanje starostne meje od 65. leta starosti.	znižanje pogoja starosti za obdobje 2/3 obveznega služenja vojaškega roka od 60. leta starosti največ do 58. leta;
Pokojninska osnova	30 let in 3 leta izvzem.	28 let in 3 leta izvzem.
Odmerni odstotek	80%	Za 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) 78%, za 40 let ženske 82%.
Valorizacijski količnik	0,75513	0,732
Usklajevanje pokojnin	70% rast povprečne plače v RS, 30% inflacija.	60% rast povprečne plače v RS, 40% inflacija.
Vštevnost nadomestil v pokojninsko osnovo.	V višini plače.	V dejanski višini nadomestila.
Informativni osebni račun	Ne obstaja.	Zavod vzpostavi do leta 2014.
Varstvo pričakovanih pravic	Za brezposelne 3 leta za delovne invalide 5 let.	Za delovne invalide 3 leta.

Plačan odmor za malico in minulo delo ostajata

Ekonomsko-socialni svet je na svoji petkovi seji imel na dnevnem redu dve, za delavke in delavce najpomembnejši reformi. Gre za predlog reforme trga dela in v okviru tega predlog novega Zakona o delovnih razmerjih in predlog sprememb Zakona o urejanju trga dela ter predlog pokojninske reforme oz. novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gradiva (prek 800 strani besedila) je članom ESS vlada poslala dan pred sejo. V zadnjih nekaj tednih smo v medijih zasledili napovedi, da bo reforma trga dela med ostalim odpravila plačan odmor za malico in dodatek za minulo delo, kar so delodajalci z veseljem podprli, v ZSSS pa smo te in še nekatere druge predloge ostro zavrnili in napovedali boj za ohranitev teh delavskih pravic, vključno s tem, da se v primeru, če odmora za malico in minulega dela v predlogu Zakona o delovnih razmerjih ne bo, o njem sploh ne pogajamo. Vendar so, na veliko razočaranje delodajalcev, nekatera naša opozorila naletela na plodna tla. Minister za delo Andrej Vizjak je, za razliko od svojega predhodnika, naša opozorila vzel veliko bolj resno in iz besedila ZDR odstranil prvotno predvideno odpravo plačanega odmora za malico in dodatka za minulo delo. Vse ostalo je zdaj predmet pogajanj, ki se bodo pričela čez 14 dni. Vsekakor je v predlagani reformi trga dela ostala za ZSSS  sporna uvedba sicer nekoliko modificirane oblike malega dela, ki je že bilo zavrnjeno na referendumu. V ZSSS še vedno vztrajamo, da je brezposelnim treba zagotoviti redno, ne malo delo, ne nasprotujemo pa možnosti, da se uredi možnost upokojencem, da opravljajo začasna dela oz. občasna dela.

Na pogajalski mizi se je, kljub povsem drugačnim napovedim vladnih predstavnikom iz začetka leta, znašla tudi pokojninska reforma oz. nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predlagatelji so tokrat v njem upoštevali našo temeljno zahtevo iz propadle Svetlikove reforme, da mora biti 40 let delovne dobe dovolj za polno pokojnino. Vendar pa zakon predvideva postopno izenačitev tega pogoja tudi za ženske, kar pomeni, da bi naj po prehodnem obdobju ta pogoj veljal tudi za njih.

V ZSSS bomo podrobno proučili vse predlagane zakone in se pripravili na zahteven pogajalski proces, ki bo sledil. Vladi se mudi, saj želi obe reformi uveljaviti s pričetkom leta 2013. Takega pogajalskega tempa na področju socialnega dialoga v tej državi še ni bilo. Vsekakor je njegov pozitiven izid mogoč, vse pa je odvisno od tega, kaj bo zapisano v zakonih, ki jih bo vlada poslala v državni zbor in v končnih besedilih, ki bodo tam sprejeta. Zato bomo v jesenskem obdobju o teh temah opravili terenske posvete s člani in sindikalnimi zaupniki in na podlagi vaših mnenj in predlogov sprejeli odločitve o naših prihodnjih ravnanjih.

 

Milan Utroša, sekretar  ZSSS

Totalni napad na ljudi

Ljubljana, 6.9.2012

Vse kaže, da prihajajo dnevi, ko bo slovenska politična srenja združena v nameri, da dokončno odpravi socialno državo in ljudem vzame še tisto malo dostojanstva, kar ga je ostalo. Ta petek bodo vladajoči sindikatom predstavili pokojninsko reformo in reformo trga dela, ki bosta po njihovem rešili Slovenijo. Drastično naj bi omejili pogoje za upokojevanje, še posebej za ženske, omogočili še lažje metanje ljudi na cesto, ukinili plačan odmor za malico, dodatek za minulo delo, povračilo stroškov za prihod na delo ter uvedli malo delo, ki vsega naštetega ne vsebuje, in tudi ne dopusta in bolniške, ko človek zboli. Ljudem kanijo vzeti vse, kar jim ni uspelo v spomladanskem interventnem Zakonu o uravnoteženju javnih financ.

Vse to imamo na politični mizi v dneh, ko tajno poročilo Banke Slovenije ugotavlja, da so od politike nastavljeni vodilni ljudje državnih bank v preteklih letih podelili za več kot 2,5 milijard slabih posojil, ki so bila ničelno ali slabo zavarovana. In sedaj je treba to luknjo pokriti, vzeti pa nameravajo ljudem. Pri teh istih bankah navaden človek, ki bo s krčenjem pravic plačal vsa ta nečedna početja iste politike v preteklosti, ne more dobiti kredita brez treh porokov ali hipoteke, ki mora bistveno presegati vrednost najetega kredita. Za kakšen obseg kriminalnih poslov v preteklosti gre, kaže podatek, da je znesek slabih posojil državnih bank skoraj šestkrat večji od pričakovanih učinkov sprejetega interventnega zakona v letošnjem letu. Ko smo v ZSSS že pred leti zahtevali revizijo vseh tajkunskih prevzemov slovenskih podjetij, v ozadju katerih so bili krediti državnih bank, smo naleteli na gluha ušesa s strani vseh političnih opcij. Tudi takrat, ko smo zahtevali objavo in sankcioniranje vseh delodajalcev, ki ne plačujejo davkov in socialnih prispevkov. Še objave njihovih imen ne moremo doseči, ker bi to menda prizadelo njihovo »dobro« ime.

Edina formalna, nenasilna pot, po kateri bi lahko ljudje preprečili enotno politično fronto odvzema zadnjih ostankov njihovega dostojanstva, je bil referendum. Vendar so po dolgih poskusih tudi na tej točki naše politične stranke dosegle soglasje, da je tudi ta inštitut treba drastično omejiti, ga narediti neizvedljivega. Menda temu nasprotujejo le še v največji opozicijski stranki, in še tam le s časovnim odlogom veljavnosti sprememb referendumske zakonodaje. Seveda je edini razlog za to početje v tem, da ljudje ne bi imeli možnosti na referendumih zrušiti zakonov, ki odpravljajo socialno državo. Vse to v času, ko že nekateri t.i. mladi ekonomisti opozarjajo na neprištevnost predsednika vlade, ko z neumnimi izjavami škoduje državi na teh istih mednarodnih finančnih trgih, ki jim nameravajo politiki s krčenjem socialnih pravic ljudem pošiljati »pozitivne signale«. V spremembah referendumske zakonodaje politične stranke prav tekmujejo v tem, kako omejiti referendum. Od dviganja kvot za potrebno udeležbo volivcev, do tega, o čem vse se na referendumu ne sme glasovati. Najnovejši je predlog NSi, stranke, ki prisega na krščanske vrednote, ki zahteva od pobudnika referenduma, da v sedmih dneh na upravnih enotah zbere 10 tisoč podpisov, da je referendumska pobuda lahko sploh veljavna. V tej stranki dobro vedo, da so v sedmih zaporednih dneh upravne enote vedno dva dni zaprte, in da vsak še najbolje organiziran zbiratelj podpisov ve, da potrebuje najmanj dva dni za dostavo zbranih in na upravnih enotah overjenih podpisov iz celotne države na njegov sedež, da jih lahko preda gospodu predsedniku Državnega zbora, ki ga sedanja referendumska zakonodaja najbolj moti. Ostanejo torej le trije dnevi, kar je neizvedljivo in bo namen politikov vseh barv onemogočiti ljudem vpliv na njihove odločitve dosežen. Podporo spremembam referendumske zakonodaje sta, po poročanju medijev, zagotovili tudi socialni Desus in SD. Totalni napad na ljudi je torej politično usklajen.

 

Vendar, kdor seje veter, žanje vihar. Prej ali slej.

 

Milan Utroša, sekretar ZSSS

UČINEK JAVNE OBJAVE DAVČNIH NEPLAČNIKOV NA HRVAŠKEM, 31. 8. 2012: 54,82 MIO EUR (7,47 MIO EUR) VPLAČANEGA DAVČNEGA DOLGA V ENEM MESECU OD JAVNE OBJAVE DAVČNIH DOLŽNIKOV

Po zadnjih podatkih hrvaške davčne uprave, ki jih je 22.8. 2012 povzel Večernji list, je v treh tednih po javni objavi davčnih neplačnikov davčni dolg plačalo 693 davčnih dolžnikov v skupni višini 36,3 milijona Kun (4.85 milijona EUR). Po poročanju Večernjeg lista so na davčni upravi ob tem med vsemi davčnimi dolžniki odkrili 10.500 povezanih podjetij, ki imajo enega ali več skupnih lastnikov in ki so dlje časa poslovali mimo ali na robu zakona, pošiljali denar iz računa enega podjetja na drugo podjetje in se tako izogibali plačevanju obvez. Ta podjetja skupaj dolgujejo državi okoli 12 milijard kun (1,6 milijarde EUR). Po besedah davčne uprave so že locirali prvih 600 povezanih podjetij, proti katerim so sprožili postopke.

 

Direktorica davčne uprave je povedala, da je njihov načrt, da se do konca leta pregleda vseh 10.500 povezanih podjetij in da se dolg povrne iz premoženja njihovih lastnikov in odgovornih oseb.

 

»Baza podatkov davčne uprave prikazuje da gre za osebe, ki so ustanovile verige podjetij, prenašale lastništvo iz enega podjetja v drugo podjetje in prejemala posojila, ki jih niso nikoli vrnili in podobno. Iskali bomo odgovornost podjetij, članov uprave in lastnika za nastale dolgove. V sodnem postopku so takšni procesi trajali pet do deset let, ampak mi jih bomo vse realizirali do konca leta«, je povedala Nada Čavlović – Smiljanec.

Vir: VEČERNJI LIST, 22.8. 2012

 

Kratek komentar:

Kakor vidimo, ima javna objava davčnih dolžnikov na Hrvaškem neposredni fiskalni učinek, kar je v nasprotju s pričakovanji Slovenske informacijske pooblaščenke, ki je ob prvi objavi seznama davčnih neplačnikov na Hrvaškem konec julija povedala, da »država zaradi takšnih javnih objav ne bo pobrala več davkov«.

Kar pa se tiče »najdbe 10.500 povezanih podjetij pa so se kakor vemo, postopki za ustanovitev podjetij v Sloveniji zaradi  »odprave administrativnih ovir« v zadnjih letih poenostavili do skrajnosti. Namesto učinkovitega pregona in nadzora pojavov davčnih utaj in proizvodnje »slamnatih podjetij« pa je ministrstvo za pravosodje konec leta 2009 v pismu generalnemu sekretariatu vlade zapisalo: »postopki ustanavljanja družb so izjemno hitri in tako učinkoviti. Vse spremembe relevantne zakonodaje so šle v smeri večje liberalizacije in poenostavitve vpisa gospodarskih družb v sodni register.«

Pri tem pa še zapišejo naslednje: »Vse dileme v zvezi s poslovnim naslovom subjekta vpisa so bile na Ministrstvu za pravosodje temeljito pretehtane že v letu 2007 (na pobudo Ministrstva za gospodarstvo ob sprejemanju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Uradni list RS št. 33/07) in Uredbe)«.

 

Najnovejša novica iz Hrvaške, katero so že objavili tudi nekateri slovenski mediji:

po najnovejšem poročilu hrvaškega ministrstva za finance z dne 31.8. 2012 in objavljeno 3.9. 2012, je v štirih tednih po javni objavi davčnih neplačnikov davčni dolg plačalo 964 davčnih dolžnikov v skupni višini 54,82 milijona hrvaških kun (7,47 milijona EUR). 299 dolžnikov je v celoti poplačalo svoje obveznosti v znesku 21,69 milijona hrvaških kun, medtem ko je 665 davčnih dolžnikov, ki so skupaj vplačali 33,13 milijona hrvaških kun bilo odstranjenih z javne liste, ker so znižali svoj davčni dolg pod mejo, ki je kriterij za javno objavo.

Goran Lukič

ZSSS

Malo delo ubija pogodbe o zaposlitvi

Ljubljana, 4.9.2012

V torek, 4. 9. 2012, smo na novinarski konferenci predstavili razloge proti morebitnim vnovičnim poskusom uvedbe malega dela v Sloveniji.

 

Predsednik ZSSS Dušan Semolič, izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko in sekretarka Sindikata mladi Plus Dalia Cerovšek so opozorili, da razlogi nasprotovanja uvedbi malemu delu, kakršne smo v ZSSS navajali v preteklih letih, držijo tudi letos.

 

Predlog uvedbe malega dela izhaja iz izhodišč za reformo trga dela, kakršne je vlada predstavila junija, ne glede na njegovo sedanje poimenovanje in kategorije ljudi, na katere se bo nanašal, pa bo malo delo onemogočalo zaposlovanje za (ne)določen čas, slabšalo položaj delavk in delavcev in zmanjševalo pravice brezposelnim.

 

Ponoven poskus uvedbe malega dela bo negativno vplival na gibanje bruto domačega proizvoda, saj ljudje v vse bolj negotovih razmerah in vse globlji krizi ne bodo proizvajali in/ali trošili več.

 

Prav tako smo opozorili, da je glavna koalicijska stranka (SDS) še lani nasprotovala uvedbi malega dela iz podobnih razlogov, kakršne smo navajali v ZSSS (glej npr. video posnetek poslanca SDS Marijana Pojbiča o razlogih za nasprotovanje zakonu o malem delu). Poudarili smo, da v ZSSS ne nasprotujemo uvedbi malega dela za upokojence, pri čemer pa so tudi pri tem še nejasnosti, na katere bo treba odgovoriti.

 

Izkušnje z malim delom iz tujine kažejo, da malo delo ne izboljša razmer na trgu dela, prav tako ne omogoča bistvenega prehoda ljudi, ki opravljajo malo delo, v bolj dostojne in kakovostne oblike zaposlitev. Pred poletjem je bilo v državnem zboru in tudi v ekonomsko-socialnem svetu dogovorjeno, da bodo pristojni na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pripravili strategijo zaposlovanja mladih, a o tem za reševanje socialno-ekonomskega položaja mladih temeljnem dokumentu ni ne duha ne sluha, mladi pa imajo vse manj možnosti, da se osamosvojijo in kakovostno zaživijo. MDDSZ smo pozvali naj zagotovi vsebinsko sodelovanje mladih pri pripravi tega dokumenta.

 

Če bo Slovenija nadaljevala po tej poti, bomo v kratkem imeli le še male delavce in samozaposlene, malo dela pa pomeni pogreb za delo po pogodbah o zaposlitvi, smo še poudarili.

 

Na spletni strani ZSSS  si lahko ogledate kratek informativni video o evoluciji stališč nekdanje največje opozicijske in sedanje največje koalicijske stranke SDS o malem delu med letoma 2010 in 2012, ki smo ga pripravili v ZSSS. Material za izdelavo filma je pridobljen s spletne strani YouTube in spletnih strani SDS ter MDDSZ.

 

Ogledate si lahko tudi posnetek novinarske konference ZSSS o razlogih proti morebitni uvedbi malega dela za brezposelne.