JAVNI SEKTOR V PRIMEŽU STIGMATIZACIJE

V zadnjem času smo priče precej neposrednemu napadu tako gospodarstva kot politične oblasti na javni sektor. V nadaljevanju si lahko preberete podatke in izjave o zgrešenosti teh napadov in pa učinke popolnoma zgrešenih javnih politik, ki so povezane (tudi) s stigmatizacijo javnega sektorja.

 

PRVI NAPAD: JAVNI SEKTOR JE »NEPRODUKTIVEN DEL EKONOMIJE«

273.000 uslužbencev javnega sektorja je v letu 2011 znašalo zgolj 25% vseh zaposlenih v Sloveniji, ustvarili pa so polovico BDP (..) Problem vzdržnosti zato ne gre iskati v javnem sektorju, temveč v razpadu zasebnega sektorja, ki je povzročil hud izpad davkov zaradi manjše potrošnje podplačanih in odpuščenih delavcev ter upokojencev z nizkimi pokojninami (Vindiš, 26.1. 2013).

Kaj naredi država? Še dodatno zniža davčne prilive z znižanjem osnove za davek na dohodek pravnih oseb.

Kakšen je učinek? Davčni prihodek iz naslova davka na dohodek pravnih oseb se je v času med januarjem in oktobrom 2012 v primerjavi z istim časom prejšnjega leta znižal za 94,14 milijona EUR (iz 572,6 mio EUR na 478,465 mio EUR)

 

DRUGI NAPAD: JAVNI SEKTOR ŽIVI »LOČENO OD REALNE EKONOMIJE«

Javni sektor ne živi ločeno od ekonomskega sistema, nasprotno, je njegov integralni del in zanj veljajo ista določila prodaje in nakupa kot za privatni sektor. Razlika je v tipu storitev, ki jih prodaja, in načinu, ki jih plačujemo (Vindiš, 26.1. 2013)

Stigmatizacija javnega sektorja na račun zasebnega je popolnoma nepotrebna. Pri zasebni porabi namreč nakupujemo z lastnim denarjem (na primer televizor), pri javni pa kupujemo kolektivno prek zbranih davkov, ki jih namenjamo za plačilo določenega obsega javnih storitev (na primer šolstvo). BDP se poveča v obeh primerih. Razlika je zgolj v načinu plačila. Zaradi nerazumevanja tega inženirja v zasebnem podjetju povezujemo z ustvarjalnostjo in dodano vrednostjo. Učitelje, ki so skozi 15-letno izobraževalno obdobje poskrbeli za opremljenost inženirja z ustreznimi znanji, pa razumemo kot zajedavce na račun zasebnega sektorja. Čudna logika. Javni sektor tudi ni povzročil sedanje krize in odpuščanja v zasebnem. Mnogo bolj verjetno je, da bo zniževanje plač v javnem sektorju dodatno povečalo brezposelnost v zasebnem zaradi manjšega povpraševanja po njihovih storitvah in produktih. Brez kakovostnega javnega sektorja tudi ne bo mogoče doseči višje rasti. Večje investicije v javni izobraževalni sistem mnogo bolj povečujejo produktivno bazo družbe kot dosedanje vlaganje v beton in asfalt. V majhni državi, kot je Slovenija, je za aktivizacijo vseh človeških resursov ključen sistem javnega šolstva (Kešeljević, 25.1. 2013 )

Kaj naredi država? Zareže neposredno v sredstva javnega šolstva.

Kakšen je učinek? V proračunu 2013 se v primerjavi z zaključenim proračunom 2012 predvideva za 116,7 mio EUR manj sredstev za javno šolstvo – pri čemer se ne upošteva podatka MIZKŠ, da je »treba na področju predšolske vzgoje v letu 2013 privarčevati 28 milijonov EUR« in opozoril rektorjev Univerze v Ljubljani in Mariboru, da je za visoko šolstvo v letu 2013 za približno 5 milijonov EUR manj sredstev.

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS