"MALEMU ČLOVEKU" DVIGUJEJO SOCIALNE PRISPEVKE - VELIKEMU KAPITALU DAJEJO MILIJARDE

Ljubljana, 29.1. 2013

 

Danes smo na ZSSS opozorili na problem dviga prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za nekatere skupine prebivalstva, ki je prišel preko več kot dvakratnega dviga zavarovalne osnove. Če se spomnimo – osebam, ki so prostovoljno vstopile v obvezno pokojninsko zavarovanje, se je s 1.1. 2013 zavarovalna osnova za obvezno pokojninsko zavarovanje povečala za več kot dvakrat. Tako te osebe sedaj plačujejo 185,8 EUR. Med temi osebami, ki so same doživele ta dvig, pa je kar nekaj tudi takšnih, ki jih bo dodatno udaril sorazmeren dvig prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje iz 14,17 EUR na 45,48 EUR.

Če je torej oseba, ki je prostovoljno vstopila v obvezno pokojninsko zavarovanje ter tudi sama plačuje zdravstveno zavarovanje za to (skupaj z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem) plačevala približno 100 EUR, se je sedaj cena dvignila na približno 260 EUR. Tako je – znesek, ki je enak znesku minimalnega osebnega dohodka, ki je osnova za izračun denarne socialne pomoči. Ali si sploh lahko predstavljamo brezposelno osebo, ki je pravkar izgubila pravico do denarnega nadomestila, obenem pa je brez drugih dohodkov, ko se bo soočila s takšnim zneskom?

 

No, finančni sistem očitno nima teh preživetvenih skrbi, saj se v okviru oblikovanja tako imenovane »slabe banke« predvideva štiri milijarde EUR državnih poroštev za obveznosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Sklada za stabilnost bank. Da ne pozabimo na milijardo EUR za dokapitalizacijo bank. Kakor pa je razvidno iz svežega predhodnega mnenja EK, ECB in IMF o zakonskih okvirjih, v katerih naj bi delovala slaba banka (priponka), pa so pripravljavci slovenske verzije »slabe banke« do teh številk prišlo kar tako, čez  palec. Predhodno omenjene tri institucije, bolj popularno imenovane »trojka« namreč vlado RS sprašujejo, ali je ta znesek dovolj in pa, kako so sploh prišli do tega zneska? Tako smo prišli v precej »zanimivo« situacijo, ko mednarodne institucije ponavljajo pomisleke in vprašanja o izvedbi slabe banke v Sloveniji, kot jih je recimo ves čas navajal sindikat KNG. S takšnim »čez palec« pristopom pa predlagatelji »slabe banke« očitno prav po mazohistično želijo ponoviti grobe napake slovenskega finančnega sistema, ki je v času gospodarske konjunkture velikodušno razdeljeval finančna sredstva gospodarskim subjektom (Posojila nefinančnih družb so se med 2005 in 2010 povečala za 82 odstotkov), in s tem v izdatni meri povzročil notranje pregrevanje gospodarstva, ki je sedaj eksplodiralo v njegovi izjemno visoki zadolženosti. Kajti vsi (ali pač ne?) vemo, kaj se je zgodilo na Irskem – z izvedbo slabe banke se je javni dolg s predkriznih osmih odstotkov pognal na 92 odstotkov.

 

Le zakaj nam vsakokratne strukturne reforme na trgu dela in socialnem področju skušajo vreči v obraz manjše pravice z večjimi obveznostmi in nadzorom, medtem ko strukturne reforme finančnega sistema ponavadi pomenijo čim več sredstev s čim manjšimi obveznostmi in nadzorom?  

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar P ZSSS