Poročil iz stavk

STAVKA IN SHODI SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA: OKOLI 100.000 STAVKAJOČIH, SHODI PO 14 SLOVENSKIH MESTIH

Stavka in shodi javnega sektorja po 14 slovenskih mestih sta jasno sporočilo, da kot delavci ne bodo več trpeli enostranskih posegov v svoje pravice in da kot državljani nasprotujejo razvrednotenju socialne, pravne in pravične države. Če pogajanj ne bo in ne bo napredka pri reševanju stavkovnih zahtev, bodo svoj upor nadaljevali.

 

Stavka v javnem sektorju je povečini minila mirno na delovnih mestih, ponekod, zlasti v zdravstvu in javni upravi, pa so sindikalisti zaznali večje pritiske na tiste, ki so se odločili stavkati. Na različne načine je stavkalo okoli sto tisoč delavcev. Stavko so, razen zdravniškega sindikata Fides (ta se je na stavko odzval nesindikalno z njenim omalovaževanjem), organizirali vsi reprezentativni sindikati raznih dejavnosti javnega sektorja. Tako je lahko stavkala le desetina medicinskih sester, čeprav se  jih  je zanjo izreklo kar 80 odstotkov. Najbolj negativno prakso so sindikati zaznali v UKC Mariboru in Ljubljani, najbolj pozitivno pa na Jesenicah in na Golniku. V vzgoji in izobraževanju je stavkalo po podatkih Sviza 80 odstotkov vseh zaposlenih, sindikat Vir pa ugotavlja, da se je v zavodih, kjer imajo oni člane, stavki pridružilo kar 96 odstotkov vseh zaposlenih. Stavko je podprlo tudi veliko tistih, ki ne delajo v tem sektorju, po nekaterih šolah in vrtcih so solidarnost izrazili tudi sveti staršev. Cariniki so stavko začeli opolnoči in so stavkali v skladu z zakonodajo. Policisti so stavkali že 13. dan, stavkajo že od 11. januarja, okoli 900 se jih je pridružilo tudi shodom. Vseh 230 občinskih redarje je stavkalo od petih zjutraj do minute do polnoči. Na svoj položaj so opozorili tudi zaposleni na univerzah. Pred ljubljansko je bil shod z okoli tisoč udeleženci. Stavkalo je tudi okoli 80 odstotkov lekarniških farmacevtov in prav toliko poklicnih gasilcev. Ti so opravljali delo kot ga sicer med prazniki in ob nedeljah. V zmanjšanem obsegu so svoje delo v zaporih in v prevzgojnem domu Radeče. V javni upravi je bilo zaznati največ pritiskov, pravijo sindikalisti. V treh zavodih, kjer so, kot sami pravijo, v zadnjem času najbolj na udaru, zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavodu RS za zaposlovanje in zavodu za zdravstveno zavarovanje so delali v omejenem obsegu.

V 14 mestih (v Ljubljani, Celju, na Ravnah na Koroškem, v Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Kopru, Murski Soboti, Krškem, Postojni, na Ptuju, v Slovenskih Konjicah, Škofji Loki in Velenju) so delavci javnega sektorja svoje nestrinjanje z ravnanjem svojega delodajalca izrazili tudi s shodi. Najštevilčnejši je bil v Ljubljani. Udeležilo se ga je blizu deset tisoč javnih uslužbencev, pridružili so se jim študenti, predstavniki različnih sfer civilne družbe, pa tudi posamezni predstavniki zasebnega sektorja.  Na improviziran oder je pred protestnike stopil tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki je pozval na skupen boj vseh slovenskih sindikatov proti krivicam.

 

STAVKA SINDIKATA SKEI ZA VEČJE PLAČE

Stavka SKEI poteka po vsej Sloveniji. Delo so ustavili v 102 podjetjih, to je več kot v prejšnjih stavkah, kar kaže na naraščajočo zavest delavcev.

 

Pogajanja za kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo so sicer bila, vendar delodajalci po besedah predsednice sindikata SKEI Lidije Jerkič niso ponudili toliko, da bi SKEI lahko to sprejel. Lani so namreč realne plače v nekaterih dejavnostih padle za več kot štiri odstotke. Pogajanja za ti dve kolektivni pogodbi se bodo nadaljevala, od delodajalcev v kovinskih materialih in livarnah pa še ni bilo nobenega odziva. Ker so se partnerji po zakonu po napovedi stavke dolžni pogajati, bo SKEI od delodajalcev, ki se na stavkovne zahteve niso odzvali, zahteval, naj sodelovanje v stavki plačajo.

SKEI še zbira podpise za trajajočo stavko, ki bo trajala do izpolnitve zahtev. Do tega torka so v vodstvu SKEI imeli že 12.000 podpisov podpornikov, napoved trajajoče stavke še velja.

Kot je na novinarski konferenci 23. januarja ob 10.30 povedala Lidija Jerkič, so tudi dan pred stavko v številnih podjetjih potekala pregovarjanja, v bistvu pritiski na sindikaliste in zaposlene, da bi se stavki odpovedali. Od delavcev v nekaterih podjetjih so zahtevali, naj se pisno izjasnijo o tem, ali bodo 23. januarja prišli na delo. Z  zaposlenimi so manipulirali, jim grozili tudi z znižanjem plače, neizplačilom božičnice in še čem, zato so se nekateri upravičeno ustrašili.

Po obvestilih sekretarjev regijskih odborov SKEI je od 189 podjetij, kjer ima SKEI svoje člane, stavka potekala v 102 podjetjih, doma je ostalo kakšnih 14.000 zaposlenih, večinoma članov SKEI-a. V kovinski in elektroindustriji je delo ustavila več kot polovica zaposlenih, v kovinskih materialih in livarnah pa le 30 odstotkov. Če naštejemo zgolj nekaj podjetij, kjer se stavka: Preis, TPV, Iskra Semič, Resistec, Metalna, Adria Mobil (tokrat prvič z delno udeležbo), ETI Izlake, Proplast, Elektromehanika, Sijaj (Hrastnik), Forstec, Kovinoplastika Lož, Alu in Livarna Komen, Rotomatika (bivši Tomos), Ydria Motors, Cimos,  Hella Saturnus, Gorenje, Carrera Optyl, Impol, Lenthrem, Cimos Tam, Surovina, Palfinger, Varstroj, Elektromaterial,Kutsenits, Ikett, Tko, Elrad, Agisove Zavore, Plastificirnica... Podjetja, kjer se je z delodajalci najtežje dogovoriti, bo SKEI dal na črno listo, je še povedala Lidija Jerkič.

 

O stavkah sindikatov javnega sektorja in sindikata SKEI bomo obširneje poročali tudi v Delavski enotnosti, glasilu ZSSS ter na naši spletni strani www.zsss.si.

 

Poročilo pripravili:

Delavska Enotnost, glasilo ZSSS

Goran Lukić, izvršni sekretar ZSSS