Ljubljana, 25.4.2013
28. april
2013, mednarodni dan varnosti in zdravja pri delu, Mednarodna organizacija za
delo (MOD-ILO) letos posveča poklicnim boleznim
(http://www.ilo.org/safework/events/safeday/WCMS_204594/lang--en/index.htm). Na isti dan pa bomo pod geslom »Zaradi sindikatov je delo varnejše« sindikati z vseh
kontinentov obeležili Mednarodni sindikalni dan žalovanja za delavci, umrlimi
in poškodovanimi na delovnem mestu (http://www.ituc-csi.org/trade-unions-save-lives-a-message, http://www.hazards.org/wmd/).
Zveza
svobodnih sindikatov Slovenije – ZSSS (www.zsss.si) je 25. aprila 2013 pripravila
svojo tradicionalno tiskovno konferenco ob tem mednarodnemu dnevu. Med drugim
na njej javnost vedno seznanimo tudi z uradnimi podatki IRSD o številu smrtnih
nezgod pri delu v preteklem letu ter z oceno števila umrlih zaradi poklicnih
bolezni. Namen je ozaveščanje javnosti o pomenu sistema zdravja in varnosti
zaposlenih.
Ob
mednarodnem dnevu varnosti in zdravja pri delu se ZSSS pridružuje opozorilom
Mednarodne organizacije za delo za preprečevanje poklicnih bolezni. Ker pa se
te že od leta 1990 v Sloveniji ne verificirajo, so kršene človekove pravice
slovenskih delavcev!
Pozivamo
ministra za zdravje, da pravočasno in že v letu 2013 v skladu z ZPIZ-2 pripravi
nov predpis o poklicnih boleznih tako, da bosta postopka postavljanja suma in
verifikacije poklicnih bolezni potekala finančno neodvisno od delodajalca.
ZSSS se
prav tako pridružuje pozivom Evropske konfederacije sindikatov, da naj evropska
komisija že v sedanjem mandatu pripravi novo strategijo EU za varnost in
zdravje pri delu v obdobju 2013-2020 ter v njej predvidi učinkovite načine
preprečevanja poklicnih bolezni (glej priponko).
SPOMINJAJ SE MRTVIH! BORI SE ZA ŽIVE !
IZRAŽAMO SOŽALJE SODELAVCEM IN DRUŽINAM NA DELOVNEM MESTU IN ZARADI
POKLICNIH BOLEZNI UMRLIH DELAVCEV V LETU 2012!
ZA VAS SMO PRIDOBILI ODGOVORE NAJODGOVORNEJŠIH V SLOVENIJI.
NJIHOVI ODGOVORI SO V CELOTI OBJAVLJENI NA SPLETNI STRANI – obiščite
jo:
POVZETEK NAJPOMEMBNEJŠIH DEJSTEV:
INŠPEKTORAT RS ZA DELO (IRSD):
1. Delodajalci so v letu 2012 prijavili
10.091 nezgod pri delu (v tej številki prvič ni poškodb na poti na delo in z
dela).
2. V letu 2012 je bilo 21 smrtnih
nezgod pri delu na delovnem mestu oziroma v delovnem okolju.
a. Vsi umrli so bili moški,
b. Štiri smrtne nezgode so se dogodile
v tujini, kjer so delo opravljali slovenski delodajalci,
c. Vzrok so bili v 38 % primerov padec
težkega predmeta z višine na delavca, v 15 % padec delavca z višine, v 15 %
prometna nesreča z vozilom, ostalo so prevrnitve predmeta na delavca,
električni udar in udarci letečih predmetov.
d. Največ nezgod je bilo v gradbeništvu
in pri vzdrževalnih delih.
e. Smrtno se poškodujejo predvsem
starejši delavci. Več kot polovica jih je bila stara med 50 in 59 let.
f. Petnajst smrtnih nezgod se je
dogodilo izven sedeža delodajalca.
g. Trinajst od umrlih je imela slovensko
državljanstvo. Šest jih je bilo iz držav na območju bivše Jugoslavije. Dva sta
bila državljana EU.
h. Devet jih je imelo delovno razmerje
za nedoločen čas, ostali pa za določen čas.
3. Delodajalci v letu 2012 niso
prijavili niti ene poklicne bolezni. IRSD ne ve, ali je zaradi posledic
poklicne bolezni v letu 2012 kdorkoli umrl.
INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE - IVZ:
1. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je
prijavljanje poklicnih bolezni naraščalo in doseglo leta 1968 skoraj 2000
primerov, kar je predstavljalo incidenco skoraj 300 na 100.000 delavcev. Največ
primerov je bilo pri delavcih iz kovinske industrije, približno v polovici
primerov je šlo za okvare sluha, pogoste pa so bile tudi zastrupitve. V
različnih državah EU je danes pogostnost od 3 do 180 na 100.000 delavcev.
2. Zadnji objavljeni podatki v
Zdravstveni statističnem letopis IVZ so iz leta 1988 (303 poklicne bolezni od
tega 162 poklicnih okvar sluha in 90 kožnih obolenj). Po letu 1990 podatkov
niso več zbirali.
3. Leta 2010 je IVZ izvajal razvojni
projekt za ponovno vzpostavitev statistike poklicnih bolezni, ki bi poleg
domačih potreb pokril tudi zahteve regulative Evropske komisije za statistike
zdravja in varnosti pri delu, ki jih zbira Eurostat. V tem sklopu je IVZ
pilotno pridobil nekajletne podatke ZPIZ invalidskih komisij o obravnavanih
prvih invalidnosti, kjer je glavni razlog poklicna bolezen (34 v letu v
2008 in 23 v letu 2009). Prav tako je analiziral statistiko bolniških
odsotnosti zaradi razloga poklicna bolezen. Gre za zelo majhno število primerov
bolniške odsotnosti, saj za njihovo opredelitev velja določilo iz Pravil
obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZZS), ki določa, da je bolniška odsotnost
zaradi razloga poklicne bolezni lahko predpisana le v primeru, če oboleli
svojemu izbranemu zdravniku predloži ekspertizo specialista medicine dela, ki
potrjuje poklicno bolezen. V obdobju 2003-2012 je bilo letno bolniško odsotnih
od 23 do 77 delavcev z diagnozo poklicna bolezen.
4. IVZ ugotavlja, da brez sprememb v
sistemu socialnega in zdravstvenega zavarovanja, ni možno pridobiti relevantnih
statističnih podatkov o poklicnih boleznih.
KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA (KIMPDŠ):
Podatek
o deležu poklicne patologije v okviru 5 letne izvedenske obravnave na KIMDPŠ
(2007-2011) na podlagi ekspertiz, ki jih pošljejo v obravnavo sodišča ali redki
posamezniki in tu pa tam kak primer sindikat:
1. skupaj je bilo diagnosticiranih 12
poklicnih bolezni, 15 sumov na poklicno bolezen in 15 bolezni povezanih z
delom. Med poklicnimi boleznimi 3 primeri vibracijske bolezni, 2 primera
poklicne pljučne tuberkuloze, 2 poklicna ekcema, 2 poklicni zastrupitvi s
svincem,...
2. Pri poklicnih azbestnih boleznih pa
je drugače, te redno verificiramo. Od 1.1. 1990 - 28. 2. 2013 smo verificirali:
a)
azbestoz: 448
b)
pljučnega raka: 52
c)
mezotelioma: 128
d)
plevralnih plakov: 1189
e)
raka grla: 2
f)
raka debelega črevesa:
2
MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE (MZ):
S
spremembo pokojninske in invalidske zakonodaje, ki je stopila v veljavo v
začetku leta 2013, mora ministrstvo za zdravje v dvanajstih mesecih – torej do
konca leta 2013, pripraviti pravilnik, ki bo urejal poklicne bolezni in dela,
na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne
bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih
bolezni. Zavedamo se, da področje do sedaj ni bilo celovito urejeno, zato
upamo, da se bo s spremembo zakonodaje in pripravo podzakonskih aktov navedena
materija bolje in predvsem sistemsko uredila. Predpis o poklicnih boleznih sodi
v delokrog Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje.
Lučka
Böhm, izvršna sekretarka ZSSS
Ni komentarjev:
Objavite komentar