ponedeljek, 29. april 2013

Ob 1.maju, prazniku dela - nagovor sekretarja Območne organizacije ZSSS Podravje in Koroška

 Kaj povedati v teh časih ob prazniku dela. Zagotovo je nesporno dejstvo, da živimo v času, ki je zaradi krize, za delavstvo hudo neprijazen. Praktično dnevno se izgubljajo delovna mesta, stečaji se vrstijo en za drugim, socialna stiska pa je vedno večja. Vedno bolj se socialna stiska meša z besom, stisko in občutkom nemoči. Od leta 2009 do 2012 se je število stečajev v Podravju in na Koroškem povečalo za več kot 400 %, trend, ki  se žal vztrajno nadaljuje. Nadzor, ko govorimo o delavski pravicah je žal nezadosten. Delno zaradi “podhranjenosti” inšpekcijskih služb, delno zaradi strahu, ko ljudje enostavno ne upajo spregovoriti o krivicah, ki se jim dogajajo. Primeri, ko izvemo, da je nekdo delal 3 leta brez plače in šele po 3 letih prišel to povedati na sindikat, ali pa da so v eni družbi ljudje ostali 15 let brez regresa, so enostavno povedano, šokantni in še sami včasih ne moremo verjeti, da je to sploh možno. Zagotovo se soočamo z veliko težavo nezadostnega nadzora, vse skupaj pa nas pelje v neke čase, ki napovedujejo socialno katastrofo in razkroj družbe. Ljudi se pošilja na Rdeči križ, istočasno pa se jim ne plača za njihovo pošteno opravljeno delo. Pa praktično nihče ne odgovarja za to. Na ZSSS se po svojih najboljših močeh trudimo pomagati, vendar pristojnosti in moč sindikata se končajo na točki, ko bi morale nastopiti institucije, ki jih v tej državi nenazadnje plačujemo davkoplačevalci, pa te institucije svoje delo opravljajo nezadostno.

 

Ljudje si več ne upajo niti govoriti,  so popolnoma prestrašeni, saj se jih sistematično  ustrahuje, tako v sredinah, kjer delajo, kakor tudi praktično na dnevnih novicah in poročilih.

 

V tem trenutku očitno vsi, ki imajo možnost in predvsem moč kaj spremeniti na bolje in preprečiti krivice, raje ne vidijo in nočejo videti ničesar. Imajo pa vsi ti gospodje največjo odgovornost ravno do ljudi. Do ljudi, ki so jih volili, v dobri veri in zaupanju in prepričanju, da se bo kaj spremenilo. Realnost je žal drugačna. Vedno več krivic se dogaja, vedno več ljudi je v neopisljivi stiski in nikjer na obzorju ni neke svetle točke, ki bi  dajala upanje in prepričanje v to, da bo lahko bolje. Kapital in interesi meljejo, brezkompromisno....dokler bo to mogoče. Zgodovina se ponavlja, pravijo, žal se ljudje iz tega nič ne naučimo.

 

Res smo v Evropski uniji, res je, da smo podpisali Evropsko socialno listino, ki nas obvezuje. Politiki so polnih ust, da je Slovenija del razvite Evrope, toda vprašanje je, ali si lastniki podjetij v Nemčiji, Franciji dovolijo tako poniževati svoje delavce kot se to počne v Sloveniji ?  V Sloveniji je očitno res najpomembnejši kapital, pozablja pa se na delavca, na sočloveka. Sedaj smo na poti, da postanemo država revežev, medsebojni odnosi in kultura odnosov pa so postali hujši in bolj pokvarjeni kot kdajkoli prej. Toda – dokler ne prenesemo načel, obljub v življenje, niso načela in obljube nič drugega kot samo besede.

Večno poslušamo ene in iste besede, večno metanje peska v oči, blagajne so prazne, denarja ni, itd. Zakaj ne ustrezno prerazporedimo denarja, ki ga je več kot očitno dovolj. Za nekatere pač. Problem je transparentnost in interesi. Pa se spet lahko vrnemo na začetek, problem nadzora, volje, pripravljenosti in egoizma. Dostojanstvo ljudi je žal do konca poteptano.

 

In kako naj zaključim tale komentar ? Žal praznik dela danes nima več pravega pomena v smislu, da bi se ga veselili. Ljudje se bojijo za svoje službe, strah je vse preveč prisoten. Dejstvo pa je, da se vsaka kriza konča, tudi ta se bo enkrat. Kapital bo prav tako moral spoznati dejstvo, da sam iz sebe ne more rasti, ampak potrebuje ljudi, delavce. Delavstvo mora imeti moč in nenazadnje vso pravico, da je udeleženo pri ustvarjenem dohodku in dobrinah. Naj ljudje vsaj na praznik dela poskušajo pozabiti na težke čase in mislijo o tem, da bodo spet časi enkrat lepši. Potem pa naprej s pogumom, brez strahu opozarjati na krivice.  Treba se je dnevno boriti, vsak od nas, da bo svet v katerem živimo boljši, bolj prijazen. Zato ob tem prazniku ne smemo pozabiti na najbolj pomembne vrednote tega praznika in kot smo včasih rekli in že skoraj pozabili-  DELU ČAST IN OBLAST !


Ni komentarjev:

Objavite komentar