V praksi se je
od 12. 4. 2013 dalje, t.j. od uveljavitve sprememb Zakona o delovnih razmerjih
(ZDR-1) dalje, pričelo zastavljati vprašanje, kako je s pravico do izrabe
celotnega oziroma sorazmernega dela letnega dopusta v primeru, ko delavcu
delovno razmerje preneha v drugi polovici leta 2013, delavec pa je že pred
uveljavitvijo ZDR-1 izpolnil pogoj šestmesečnega nepretrganega delovnega
razmerja.
Na
podlagi razprave strokovne delovne skupine za razlago določb ZDR-1, v kateri sodeluje tudi
ZSSS, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na svoji spletni
strani objavilo stališče, iz katerega je jasno in nedvoumno moč razbrati, da se
za delavca, ki je v skladu s prej veljavnim 161. členom ZDR do 12. 4. 2013
pridobil pravico do celotnega letnega dopusta (šestmesečno nepretrgano delovno
razmerje), upošteva ureditev, na podlagi katere je bila pravica do letnega
dopusta in njegove izrabe pridobljena. Z drugimi besedami povedano to
pomeni, da ima delavec, ki mu delovno
razmerje preneha po 30. 6. 2013, pravico izrabiti celoten dopust, odmerjen za
leto 2013. Pomembna je torej dolžina letnega dopusta, ki je kot takšna
navedena na obvestilu o odmeri letnega dopusta za leto 2013 (celotno stališče
ministrstva je objavljeno na:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/zdr/stalisce_mddsz_letni_dopust/
).
Stališče
je zlasti pomembno iz razloga, ker se na izrabo rednega letnega dopusta
veže tudi višina regresa za letni dopust. Konkretno to pomeni, da delavec,
ki ima v letu 2013 pravico izrabiti celoten dopust (ne glede na to, da mu
delovno razmerje preneha pred 31. 12. 2013), ima tudi pravico do
celotnega regresa za redni letni dopust za leto 2013. In delodajalec nima
pravice zahtevati vrnitve morebitnega preplačila regresa za letni dopust.
Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS
Ni komentarjev:
Objavite komentar