ponedeljek, 05. avgust 2013

OB ROB FESTIVALSKI VROČICI: KAJ PA DELAVSKE PRAVICE?


Danes v medijih beremo, da je kljub rekordnim temperaturam Vinica v svoj objem privabila na tisoče dobre zabave in še boljše glasbe željnih obiskovalcev Schengenfesta. Članek o festivalu je izpostavil njegovo uspešnost in popularnosti, ki si jo je (iz)gradil v šestih letih. A zaključek članka ponudi še drugi sliko festivalskega vzdušja – če citiramo (poudarki so lastni):

» Poleg teh so se na festivalu malo manj zabavali in veliko bolj delali še prostovoljni gasilci, zdravniška služba, natakarji, gostinci in številni, ki so skrbeli za varnost in nemoten potek festivala. Mnoge med njimi smo na delovnih postajah srečevali od jutra do večera in še pozno v noč. V nasprotju s pojasnili vodje varnostne službe, ki je dejal, da se držijo vseh zakonskih predpisov in da redarji delajo maksimalno osem ur na dan (poleg tega je prepričan, da neresnice širi eden od zaposlenih, s katerim so prišli v konflikt), pa nam je več rediteljev na festivalu povedalo, da to nikakor ne drži. V pogovoru z enim od njih smo izvedeli, da je s petka na soboto delal 22, s sobote na nedeljo 21, z nedelje na ponedeljek pa 26 ur (od 8. do 10. ure naslednje jutro). Oblečen v črne dolge hlače, črno srajco in dodatno odet še v služben brezrokavnik je torej bolj ali manj nepretrgoma ves dan stal na okoli 40 stopinjah (vode je sicer imel na pretek, ne pa tudi sence). Na vprašanje, koliko plačila bo prejel ob zaključku festivala, je povedal, da okoli 350 evrov. V času takšne krize je več kot očitno, da so številni za dodaten zaslužek pripravljeni žrtvovati tudi lastno zdravje, vendarle pa je tukaj na mestu vprašanje, koliko so ti posamezniki sploh funkcionalni in delovno opravilni na samem delovnem mestu.«

Tako je – po teh podatkih je redar delal med petkom in ponedeljkom dopoldne 69 ur. Saj nam že zdrava pamet pove, da je s to številko nekaj hudo narobe, a poglejmo vseeno Zakon o delovnih razmerjih (ZDR 1):  polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden (143 člen ZDR 1); Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur ( 144 člen); Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur ( 155 člen ZDR).

Kakorkoli torej obrnemo zgodbo o 66 urah dela v (slabih) treh dneh, se vedno znova logično srečamo z zdravo pametjo in ZDR 1. Da sploh ne omenimo tega, da je bilo v zadnjih dneh krepko preko 30 stopinj Celzija.

Da ne govorimo o tem, da so bruto plače v dejavnosti varovanja za skoraj 600 EUR nižje od povprečne plače v Sloveniji (Vir: SURS, 2013).  

A vrnimo se k delovnemu času – pred kratkim smo na ZSSS pridobili informacijo o študentki, ki je v enem mesecu  dela pri delodajalcu opravila skoraj 400 ur dela.

Da so kršitve delovne zakonodaje na področju delovnega časa že skorajda »normalnost« slovenskega trga dela, pa nam kažejo tudi podatki iz zadnjega letnega poročila Inšpektorata RS za delo za 2012, kjer si lahko preberemo da tudi v letu 2012 sodijo med najpogostejše kršitve v zvezi z institutom delovnega časa (453), med katerim so najštevilčnejše kršitve v zvezi z razporejanjem delovnega časa v nasprotju z določbami 147. člena Zakona o delovnih razmerjih (353 kršitev) ter v zvezi z neupoštevanjem določb 143. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki opredeljuje nadurno delo (85 kršitev). Z institutom delovnega časa so povezani tudi odmori in počitki. V letu 2012 je bilo skupaj ugotovljenih  223 kršitev, s tem, da so najštevilčnejše kršitve (119) v zvezi z zagotavljanjem počitka med  zaporednima delovnima dnevoma, kršitve pravice do tedenskega počitka pa so bile ugotovljene v 97 primerih. Ugotavljanje kršitev v zvezi z delovnim časom in zagotavljanjem odmorov in počitkov so velikokrat  povezane s kršitvami v zvezi z evidencami na področju dela. V letu 2012 beležimo skupno 1250  primerov kršitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, od tega so najštevilčnejše kršitve (477) v zvezi z obveznostjo vodenja evidenc po 12. členu tega zakona, kršitve v zvezi z  vodenjem evidenc o izrabi delovnega časa pa so bile ugotovljene v kar 467 primerih.

Na drugi strani teh podatkov pa imamo podatek Statističnega urada RS, po katerem je v obdobju od januarja do marca 2013 zaposlena oseba opravila v povprečju 127 delovnih ur na mesec.

In prav križanje vseh teh realnih situacij na trgu dela, vseh teh evidentiranih kršitev delovnega časa z uradnimi podatki SURS o delovnem času, ki jih SURS pridobi iz Poročil pravnih oseb o delovnem času nam pove resnični obseg kršitev na področju delovnega časa v Sloveniji. In ta je z eno besedo – ogromen.

 

Goran Lukič

ZSSS

Ni komentarjev:

Objavite komentar