Danes v medijih
beremo, da je kljub rekordnim temperaturam Vinica v svoj objem privabila na
tisoče dobre zabave in še boljše glasbe željnih obiskovalcev Schengenfesta.
Članek o festivalu je izpostavil njegovo uspešnost in popularnosti, ki si jo je
(iz)gradil v šestih letih. A zaključek članka ponudi še drugi sliko festivalskega
vzdušja – če citiramo (poudarki so lastni):
» Poleg teh so se na festivalu malo manj zabavali
in veliko bolj delali še prostovoljni gasilci, zdravniška služba, natakarji,
gostinci in številni, ki so skrbeli za varnost in nemoten potek festivala.
Mnoge med njimi smo na delovnih postajah srečevali od jutra do večera in še
pozno v noč. V nasprotju s pojasnili vodje varnostne službe, ki je dejal, da se
držijo vseh zakonskih predpisov in da redarji delajo maksimalno osem ur na dan
(poleg tega je prepričan, da neresnice širi eden od zaposlenih, s katerim so
prišli v konflikt), pa nam je več rediteljev na festivalu povedalo, da to
nikakor ne drži. V pogovoru z enim od njih smo izvedeli, da je s petka na
soboto delal 22, s sobote na nedeljo 21, z nedelje na ponedeljek pa 26 ur (od
8. do 10. ure naslednje jutro). Oblečen v črne dolge hlače, črno srajco in
dodatno odet še v služben brezrokavnik je torej bolj ali manj nepretrgoma ves
dan stal na okoli 40 stopinjah (vode je sicer imel na pretek, ne pa tudi
sence). Na vprašanje, koliko plačila bo prejel ob zaključku festivala, je
povedal, da okoli 350 evrov. V času takšne krize je več kot očitno, da so
številni za dodaten zaslužek pripravljeni žrtvovati tudi lastno zdravje,
vendarle pa je tukaj na mestu vprašanje, koliko so ti posamezniki sploh
funkcionalni in delovno opravilni na samem delovnem mestu.«
Tako je – po teh podatkih je redar delal med petkom
in ponedeljkom dopoldne 69 ur. Saj nam že zdrava pamet pove, da je s to
številko nekaj hudo narobe, a poglejmo vseeno Zakon o delovnih razmerjih (ZDR
1): polni delovni čas ne sme biti
daljši od 40 ur na teden (143 člen ZDR 1); Nadurno delo lahko traja največ osem
ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko
traja največ deset ur ( 144 člen); Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do
počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Delavec, ki mu je delovni čas
neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico
do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur ( 155 člen ZDR).
Kakorkoli torej obrnemo zgodbo o 66 urah dela v
(slabih) treh dneh, se vedno znova logično srečamo z zdravo pametjo in ZDR 1.
Da sploh ne omenimo tega, da je bilo v zadnjih dneh krepko preko 30 stopinj
Celzija.
Da ne govorimo o tem, da so bruto plače v
dejavnosti varovanja za skoraj 600 EUR nižje od povprečne plače v Sloveniji
(Vir: SURS, 2013).
A vrnimo se k delovnemu času – pred kratkim smo na
ZSSS pridobili informacijo o študentki, ki je v enem mesecu dela pri
delodajalcu opravila skoraj 400 ur dela.
Da so kršitve delovne zakonodaje na področju
delovnega časa že skorajda »normalnost« slovenskega trga dela, pa nam kažejo
tudi podatki iz zadnjega letnega
poročila Inšpektorata RS za delo za 2012, kjer si lahko preberemo da tudi v
letu 2012 sodijo med najpogostejše kršitve v zvezi z institutom delovnega časa
(453), med katerim so najštevilčnejše kršitve v zvezi z razporejanjem delovnega
časa v nasprotju z določbami 147. člena Zakona o delovnih razmerjih (353
kršitev) ter v zvezi z neupoštevanjem določb 143. člena Zakona o delovnih
razmerjih, ki opredeljuje nadurno delo (85 kršitev). Z institutom delovnega
časa so povezani tudi odmori in počitki. V letu 2012 je bilo skupaj
ugotovljenih 223 kršitev, s tem, da so najštevilčnejše kršitve (119) v
zvezi z zagotavljanjem počitka med zaporednima delovnima dnevoma, kršitve
pravice do tedenskega počitka pa so bile ugotovljene v 97 primerih.
Ugotavljanje kršitev v zvezi z delovnim časom in zagotavljanjem odmorov in
počitkov so velikokrat povezane s kršitvami v zvezi z evidencami na
področju dela. V letu 2012 beležimo skupno 1250 primerov kršitev Zakona o
evidencah na področju dela in socialne varnosti, od tega so najštevilčnejše
kršitve (477) v zvezi z obveznostjo vodenja evidenc po 12. členu tega zakona,
kršitve v zvezi z vodenjem evidenc o izrabi delovnega časa pa so bile
ugotovljene v kar 467 primerih.
Na drugi strani teh podatkov pa imamo podatek
Statističnega urada RS, po katerem je v obdobju od januarja do marca 2013
zaposlena oseba opravila v povprečju 127 delovnih ur na mesec.
In prav križanje vseh teh realnih situacij na trgu
dela, vseh teh evidentiranih kršitev delovnega časa z uradnimi podatki SURS o
delovnem času, ki jih SURS pridobi iz Poročil pravnih oseb o delovnem času nam
pove resnični obseg kršitev na področju delovnega časa v Sloveniji. In ta je z
eno besedo – ogromen.
Goran Lukič
ZSSS
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar