Več kot 492.000 volivk in volivcev je na tako imenovano superreferendumsko nedeljo glasovalo proti potrditvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Rezultat, ki bi moral vladi, ministrom, poslancem in politikom dati jasno in nedvoumno vedeti, da ljudje zavračajo njihovo reformo. Gre za rezultat, ki odraža nestrinjanje tako z načinom sprejemanja pokojninske reforme kot tudi z njeno vsebino, ki ne upošteva življenja izven vladnih palač, pogojev dela pri delodajalcih, zdravja delavk in delavcev, njihove iztrošenosti, položaja mladih na trgu dela, števila brezposelnih in še bi lahko naštevali. Vsekakor pa dejstvo, da je več kot 70 % udeležencev referenduma glasovalo proti potrditvi pokojninske reforme, pomeni, da politika »zategovanju pasu« pri socialnih pravicah, pravicah delavk in delavcev ter slabšanju položaja upokojencev ni pot, po kateri bi državljani želeli hoditi. Oziroma bolje rečeno: ni vlak, na katerega bi hoteli vstopiti.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Tako je navedeno v Ustavi RS! To pa pomeni, da katerakoli oblast z izvolitvijo ni dobila mandata za absolutistično vladanje. Dobila pa je mandat, zaupanje ljudi, da vlada v njihovo dobro. In prav bi bilo, da se tega zaveda! Prav bi tudi bilo, da spregleda in spozna, da volivke in volivci nismo neumni, ker se ne strinjamo z njihovo politiko, da znamo razmišljati sami, s svojo glavo in da vidimo tudi druge poti iz te krize.
Prvi odzivi po referendumu tako predsednika vlade kot tudi ministra za delo pa žal kažejo, da se iz referendumskega izida niso naučili ničesar. Še vedno iščejo izgovore za referendumski izid, krivijo sindikat, ljudi. Še vedno ne vidijo, da je napaka v politiki, katero vodijo. Iščejo nove izgovore za uvedbo antisocialnih in neoliberalnih idej. Namesto, da bi stopili korak nazaj, priznali svojo napako in pričeli končno delati v dobro ljudi. Predvsem pa, da bi pričeli ljudi poslušati.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se iskreno zahvaljuje vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije, ki so odšli na volišča in oddali svoj glas protizakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Več kot 70 odstotkov nas je bilo takšnih. Več kot 70 odstotkov takšnih, ki smo z glasom proti odprli vrata možnosti, da se oblikuje pokojninska zakonodaja, ki bo pravična in ki bo dejansko odražala medgeneracijsko solidarnost. Ali bo vlada vstopila skozi ta vrata, pa še ne vemo. O tem se še ni izjasnila.
Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS
ponedeljek, 6. junij 2011
USPELI SMO
Včeraj smo z referendumskim rezultatom zaključili boj proti nepravični pokojninski reformi, ki smo ga pričeli na demonstracijah 28. novembra 2009. Skupaj smo opravili uspešno delo, vsak od nas je k temu rezultatu prispeval svoj delež. Zanj se vam iskreno zahvaljujem. Upajmo, da bodo politiki razumeli sporočilo ljudi. Dokazali smo, da zmoremo veliko, ko smo enotni. To je kapital, ki ga kaže negovati.
petek, 3. junij 2011
Skupaj zmoremo veliko!
Kolegice in kolegi!
5. junij je dan, ko ne odločamo samo o prihodnosti novega pokojninskega zakona.
To je dan, ko skupaj odločamo o tem, ali se bomo predali diktatu finančnih institucij, ki skušajo svoje zgrešene odločitve prenesti na pleča nas, delavk in delavcev. Ali pa bomo dokončno rekli odločen NE izkoriščevalskemu kapitalu in njegovim promotorjem, ki nočejo videti, v kakšne delovne pogoje so spravili delavke in delavce.
Odločitev je tukaj. Pojdimo skupaj na volišča. Glasujmo proti novemu pokojninskemu zakonu. S tem dejanjem bomo odločno in skupaj glasovali za prihodnost socialne države.
Skupaj zmoremo veliko.
mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
5. junij je dan, ko ne odločamo samo o prihodnosti novega pokojninskega zakona.
To je dan, ko skupaj odločamo o tem, ali se bomo predali diktatu finančnih institucij, ki skušajo svoje zgrešene odločitve prenesti na pleča nas, delavk in delavcev. Ali pa bomo dokončno rekli odločen NE izkoriščevalskemu kapitalu in njegovim promotorjem, ki nočejo videti, v kakšne delovne pogoje so spravili delavke in delavce.
Odločitev je tukaj. Pojdimo skupaj na volišča. Glasujmo proti novemu pokojninskemu zakonu. S tem dejanjem bomo odločno in skupaj glasovali za prihodnost socialne države.
Skupaj zmoremo veliko.
mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
četrtek, 2. junij 2011
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE POZIVA K USTANOVITVI NEODVISNE EVROPSKE BONITETNE USTANOVE
Ministrstvo za finance je v torek, 31. maja 2011. opozorilo, da je Slovenija že konec lanskega leta zaradi neizpeljanih strukturnih reform dobila od bonitetne hiše Standard & Poor's (S&P)"oceno z negativnim pogledom". Zato je prepričano, da bo naslednja bonitetna ocena "v celoti odvisna od uveljavitve oziroma neuveljavitve pokojninske reforme.«
Ob teh besedah je treba opozoriti na pet dejstev:
1. Predlagatelji novega pokojninskega zakona (ZPIZ 2)se bolj kot v pozitivno prepričevanje o morebitnih prednostih novega pokojninskega zakona zatekajo v negativno zastraševanje v primeru zavrnitve novega zakona.
Predlagatelji ga dodatno začinijo s sloganom »Nimamo izbire«. Zanimivo je, da je ta slogan izjemno podoben sloganu »There is no alternative« (»ni druge možnosti«), ki ga je uporabljala Margaret Thatcher, dolgoletna konzervativna predsednica vlade Velike Britanije.
2. Predlagatelji ZPIZ 2 pri zastraševalni promociji uporabljajo bonitetne agencije, katerih vloga je bila v globalni finančni krizi izrazito negativna.
V končnem poročilu o vzrokih finančne krize Preiskovalne komisije za finančno krizo v ZDA, izdano 27.1. 2011 je med drugim zapisano, da so bile napake prav teh institucij glavni vzvod za finančno krizo.
3. Promotorji ZPIZ 2, vključno s finančnim ministrstvom, na precej »zanimiv« način berejo poročila teh istih agencij.
Medtem, ko finančno ministrstvo govori, da nam v primeru nesprejetja ZPIZ 2 avtomatsko sledi nižanje bonitetne ocene, pri čemer se sklicuje na S&P, pa je agencija S&P v svojem zadnjem poročilu za Slovenijo konec novembra 2010 zapisala, da sedanja ocena AA, ki pomeni izjemno finančno stabilnost, v prihodnjih treh do petih letih še ne bo ogrožena, pod povečani pritisk pa naj bi prišla do leta 2020.
4. Promotorji ZPIZ 2 se očitno ne zavedajo, da iščejo zaveznike v institucijah, proti katerim so uradni organi v nekaterih državah EU sprožili preiskave.
Pred tremi tedni je portugalsko tožilstvo odprlo kriminalistično preiskavo proti trem bonitetnim agencijam (S&P, Moody's, Fitch). Preiskava je posledica uradne pritožbe, ki je bila prejšnji mesec vložena s strani štirih portugalskih akademikov s področja ekonomije. Ti štirje ekonomisti navajajo da so zgoraj omenjene agencije povzročile resne finančne izgube za Portugalsko in zahtevajo, da se razišče ali so te iste agencije iz teh ocen povlekle dobičke. Prav tako so se pritožili, da te tri agencije dominirajo nad celotnim bonitetnim trgom in hočejo vedeti, ali so s tem kršila pravila konkurenčnosti.
5. Promotorji ZPIZ 2 si zatiskajo oči pred dejstvom, da celo njihovi mednarodni zavezniki kritizirajo vlogo bonitetnih agencij.
Včeraj je predsednik Vlade RS dobil pismo podpore za pokojninsko reformo s strani predsednika Evroskupine Jean-Clauda Junckerja. Ta isti gospod je 14. marca 2011 sporočil javnosti, da je več finančnih ministrov držav v območju evra v Bruslju izrazilo »veliko začudenje« nad obnašanjem bonitetnih agencij, ki so teden pred tem znižale bonitetno oceno Španiji in Grčiji.
Vlado Republike Slovenije zato pozivamo, da namesto zastraševanja ljudi s padanjem bonitetnih ocen v primeru zavrnitve novega pokojninskega zakona, raje vse sile usmeri v podporo in realizacijo predloga evropskih sindikatov in evropskih socialistov za takojšnjo ustanovitev neodvisne Evropske bonitetne ustanove, ki ne bo služila zasebnim kapitalskim interesom ampak javnemu interesu.
Pavle VRHOVEC
Izvršni sekretar ZSSS
Ob teh besedah je treba opozoriti na pet dejstev:
1. Predlagatelji novega pokojninskega zakona (ZPIZ 2)se bolj kot v pozitivno prepričevanje o morebitnih prednostih novega pokojninskega zakona zatekajo v negativno zastraševanje v primeru zavrnitve novega zakona.
Predlagatelji ga dodatno začinijo s sloganom »Nimamo izbire«. Zanimivo je, da je ta slogan izjemno podoben sloganu »There is no alternative« (»ni druge možnosti«), ki ga je uporabljala Margaret Thatcher, dolgoletna konzervativna predsednica vlade Velike Britanije.
2. Predlagatelji ZPIZ 2 pri zastraševalni promociji uporabljajo bonitetne agencije, katerih vloga je bila v globalni finančni krizi izrazito negativna.
V končnem poročilu o vzrokih finančne krize Preiskovalne komisije za finančno krizo v ZDA, izdano 27.1. 2011 je med drugim zapisano, da so bile napake prav teh institucij glavni vzvod za finančno krizo.
3. Promotorji ZPIZ 2, vključno s finančnim ministrstvom, na precej »zanimiv« način berejo poročila teh istih agencij.
Medtem, ko finančno ministrstvo govori, da nam v primeru nesprejetja ZPIZ 2 avtomatsko sledi nižanje bonitetne ocene, pri čemer se sklicuje na S&P, pa je agencija S&P v svojem zadnjem poročilu za Slovenijo konec novembra 2010 zapisala, da sedanja ocena AA, ki pomeni izjemno finančno stabilnost, v prihodnjih treh do petih letih še ne bo ogrožena, pod povečani pritisk pa naj bi prišla do leta 2020.
4. Promotorji ZPIZ 2 se očitno ne zavedajo, da iščejo zaveznike v institucijah, proti katerim so uradni organi v nekaterih državah EU sprožili preiskave.
Pred tremi tedni je portugalsko tožilstvo odprlo kriminalistično preiskavo proti trem bonitetnim agencijam (S&P, Moody's, Fitch). Preiskava je posledica uradne pritožbe, ki je bila prejšnji mesec vložena s strani štirih portugalskih akademikov s področja ekonomije. Ti štirje ekonomisti navajajo da so zgoraj omenjene agencije povzročile resne finančne izgube za Portugalsko in zahtevajo, da se razišče ali so te iste agencije iz teh ocen povlekle dobičke. Prav tako so se pritožili, da te tri agencije dominirajo nad celotnim bonitetnim trgom in hočejo vedeti, ali so s tem kršila pravila konkurenčnosti.
5. Promotorji ZPIZ 2 si zatiskajo oči pred dejstvom, da celo njihovi mednarodni zavezniki kritizirajo vlogo bonitetnih agencij.
Včeraj je predsednik Vlade RS dobil pismo podpore za pokojninsko reformo s strani predsednika Evroskupine Jean-Clauda Junckerja. Ta isti gospod je 14. marca 2011 sporočil javnosti, da je več finančnih ministrov držav v območju evra v Bruslju izrazilo »veliko začudenje« nad obnašanjem bonitetnih agencij, ki so teden pred tem znižale bonitetno oceno Španiji in Grčiji.
Vlado Republike Slovenije zato pozivamo, da namesto zastraševanja ljudi s padanjem bonitetnih ocen v primeru zavrnitve novega pokojninskega zakona, raje vse sile usmeri v podporo in realizacijo predloga evropskih sindikatov in evropskih socialistov za takojšnjo ustanovitev neodvisne Evropske bonitetne ustanove, ki ne bo služila zasebnim kapitalskim interesom ampak javnemu interesu.
Pavle VRHOVEC
Izvršni sekretar ZSSS
torek, 31. maj 2011
Predčasno referendumsko glasovanje
Bliža se referendumski dan, 5. 6. 2011, ko se bo glasovalo tudi o pokojninski reformi. Volivci, ki tega dne ne bodo doma ali na ta dan iz drugih razlogov ne morejo glasovati, imajo možnost predčasnega glasovanja, ki bo na sedežih vseh upravnih enot (okrajnih volilnih komisij) 31. maja, 1. junija in 2. junija 2011 med 9.00 in 17.00 uro. Na območju Upravne enote Ljubljana bo glasovanje tudi na izpostavah Center, Vič, Bežigrad, Šiška in Moste Polje za tiste okrajne volilne komisije, ki imajo sedež na teh izpostavah. Volivci lahko glasujejo samo na tistem volišču (na tisti upravni enoti), kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Ker gre za pomembno vprašanje in ker vsak glas šteje, predlagamo vsem, ki na referendumsko nedeljo ne boste mogli oddati svojega glasu, da to storite v dneh, ko je mogoče predčasno glasovati.
Vsak glas proti pokojninski reformi na referendumu bo pomemben.
Milan Utroša, sekretar ZSSS
Vsak glas proti pokojninski reformi na referendumu bo pomemben.
Milan Utroša, sekretar ZSSS
četrtek, 26. maj 2011
Vroča referendumska kampanja
Ljubljana, 26.5.2011
Referendumska kampanja o ZPIZ-2 je v polnem teku. Vlada in podporniki pokojninske reforme se poslužujejo različnih metod, najnovejša je ta, da je za pokojninsko reformo kriva kontracepcijska tabletka.
NA TEJ POVEZAVI si lahko preberete protest proti degradaciji in kriminalizaciji žensk v vladni kampanji za pokojninsko reformo, ki je bila danes s strani uglednih posameznic, posameznikov in nevladnih organizacij poslana na naslov predsednika Vlade RS.
Spodaj si lahko preberete izsek iz pisma:
Vladni spot v okviru kampanje za podporo pokojninski reformi gradi svoje sporočilo na stereotipni predstavi o neinteligentni in pomanjkljivo oblečeni ženski. Ta temelji na zakoreninjenih predsodkih o manjvrednosti žensk, kar je seksizem brez primere. Vladni letak pa nas celo uči, da je temeljni problem manjše rodnosti v Sloveniji uporaba kontracepcijske tabletke. V začetni verziji se je namreč besedilo letaka začelo z ugotovitvijo, da je kontracepcijska tabletka povzročila upad rojstev, zato je pokojninska reforma nujna. Takšna trditev pomeni neposreden napad na spolne in reproduktivne pravice žensk, celotno odgovornost za stanje, ki je pripeljalo do potrebe po pokojninski reformi, prelaga na ženske in spominja na čase, ko so ženske zaradi vedenja o kontracepciji ter boja za nadzor nad lastnim telesom in življenjem preganjali in sežigali kot čarovnice. V času demokratične Slovenije je izjava primerljiva edino še s strategijo za dvig rodnosti ministra Drobniča.
Zato opozarjamo, da so sporočila, ki jih vlada ponuja v okviru kampanje za pokojninsko reformo, povsem nedopustna. Dosedanji propagandni materiali temeljijo na degradaciji in ženske postavljajo v položaj dežurnih krivcev za slabo stanje države. Z vsakim propagandnim materialom, ki ga vlada pošlje v javnost, je to sporočilo bolj očitno. Država in vlada sta dolžni dajati zgled o tem, kako ščititi človekove pravice žensk, ne pa zlorabljati predsodkov o ženskah v namene kampanje.
Na isti povezavi boste našli tudi originalni vladni letak za pokojninsko reformo, kjer je na vprašanje, ZAKAJ POTREBUJEMO NOV POKOJNINSKI ZAKON, dan naslednji odgovor: »VSEGA JE KRIVA KONTRACEPCIJSKA TABLETKA«.
Vlada RS in njeni podporniki govorijo, da se je proti demagogiji težko boriti. Popolnoma jo razumemo.
Protestu se lahko aktivno pridružite in s svojim podpisom podprete zahteve na: http://www.ipetitions.com/petition/protest_proti_degradaciji_in_kriminalizaciji_zensk/
Referendumska kampanja o ZPIZ-2 je v polnem teku. Vlada in podporniki pokojninske reforme se poslužujejo različnih metod, najnovejša je ta, da je za pokojninsko reformo kriva kontracepcijska tabletka.
NA TEJ POVEZAVI si lahko preberete protest proti degradaciji in kriminalizaciji žensk v vladni kampanji za pokojninsko reformo, ki je bila danes s strani uglednih posameznic, posameznikov in nevladnih organizacij poslana na naslov predsednika Vlade RS.
Spodaj si lahko preberete izsek iz pisma:
Vladni spot v okviru kampanje za podporo pokojninski reformi gradi svoje sporočilo na stereotipni predstavi o neinteligentni in pomanjkljivo oblečeni ženski. Ta temelji na zakoreninjenih predsodkih o manjvrednosti žensk, kar je seksizem brez primere. Vladni letak pa nas celo uči, da je temeljni problem manjše rodnosti v Sloveniji uporaba kontracepcijske tabletke. V začetni verziji se je namreč besedilo letaka začelo z ugotovitvijo, da je kontracepcijska tabletka povzročila upad rojstev, zato je pokojninska reforma nujna. Takšna trditev pomeni neposreden napad na spolne in reproduktivne pravice žensk, celotno odgovornost za stanje, ki je pripeljalo do potrebe po pokojninski reformi, prelaga na ženske in spominja na čase, ko so ženske zaradi vedenja o kontracepciji ter boja za nadzor nad lastnim telesom in življenjem preganjali in sežigali kot čarovnice. V času demokratične Slovenije je izjava primerljiva edino še s strategijo za dvig rodnosti ministra Drobniča.
Zato opozarjamo, da so sporočila, ki jih vlada ponuja v okviru kampanje za pokojninsko reformo, povsem nedopustna. Dosedanji propagandni materiali temeljijo na degradaciji in ženske postavljajo v položaj dežurnih krivcev za slabo stanje države. Z vsakim propagandnim materialom, ki ga vlada pošlje v javnost, je to sporočilo bolj očitno. Država in vlada sta dolžni dajati zgled o tem, kako ščititi človekove pravice žensk, ne pa zlorabljati predsodkov o ženskah v namene kampanje.
Na isti povezavi boste našli tudi originalni vladni letak za pokojninsko reformo, kjer je na vprašanje, ZAKAJ POTREBUJEMO NOV POKOJNINSKI ZAKON, dan naslednji odgovor: »VSEGA JE KRIVA KONTRACEPCIJSKA TABLETKA«.
Vlada RS in njeni podporniki govorijo, da se je proti demagogiji težko boriti. Popolnoma jo razumemo.
Protestu se lahko aktivno pridružite in s svojim podpisom podprete zahteve na: http://www.ipetitions.com/petition/protest_proti_degradaciji_in_kriminalizaciji_zensk/
KAKŠNE BODO VAŠE POKOJNINE?
ZSSS
predstavlja kratek animirani film:
KAKŠNE BODO VAŠE POKOJNINE?
OPOZORILO:
film je sicer zastonj, a številke, ki so notri,
predstavljajo (pre) visoko ceno za delavke in delavce v Sloveniji.
predstavlja kratek animirani film:
KAKŠNE BODO VAŠE POKOJNINE?
OPOZORILO:
film je sicer zastonj, a številke, ki so notri,
predstavljajo (pre) visoko ceno za delavke in delavce v Sloveniji.
sreda, 18. maj 2011
ŠTAFETNO PALICO ZASTRAŠEVANJA LJUDI PREVZEL MINISTER GASPARI
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ugotavljamo, da je vladino štafetno palico zastraševanja ljudi pred referendumom o pokojninski reformi od ministra Svetlika prevzel minister Gaspari, na pomoč pa mu je priskočilo še dvanajst ekonomistov, v večini bivših ministrov in dobro plačanih svetovalcev sedanje in bivših vlad.
Minister Gaspari tudi tokrat problema reševanja javnih financ ne vidi pri vzrokih, temveč na koncu, pri ljudeh. Minister za razvoj vidi razvoj naše države v klestenju pravic njenih državljanov, kar je zaskrbljujoče. Žal ministra Gasparija ni bilo na dan njegovih ustrahovalnih sporočil javnosti na posvetu, ki je potekal v Državnem svetu, na katerem so strokovnjaki ugotovili, da je temeljni problem razvoja gospodarstva in naše države nasploh korupcija. Na tem posvetu so tudi ekonomisti, vendar nobeden od dvanajstih, ki so podpisali izjavo o pokojninski reformi, jasno povedali, da je boj proti korupciji ključen za gospodarski razvoj, predsednik komisije za preprečevanje korupcije pa, da je Slovenija sistemsko skorumpirana država. Zato ministru Gaspariju in njegovim dvanajstim podpornikom iz vrst znanih ekonomistov predlagamo, da njihovih manjkajočih 300 milijonov evrov ne iščejo pri ljudeh, temveč tam, kjer jih bistveno več ponikne in zato nihče ne odgovarja. Če bi recimo vprašali Generalno policijsko upravo o škodi gospodarskega kriminala v letu 2010, bi dobili številko večjo od pol milijarde evrov.
Minister Gaspari predlaga tudi uvedbo t. i. socialne kapice, ki bo najbogatejšim v tej državi zmanjšala njihove obveznosti plačevanja prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno, kar bo v teh blagajnah povzročilo izpad v višini 250 milijonov evrov letno. Takšen predlog kaže na veliko razumevanje nekaterih politikov do interesov bogatih in ignoranco do problemov delavcev, mladih in upokojencev v tej državi.
Milan Utroša,
sekretar ZSSS
Minister Gaspari tudi tokrat problema reševanja javnih financ ne vidi pri vzrokih, temveč na koncu, pri ljudeh. Minister za razvoj vidi razvoj naše države v klestenju pravic njenih državljanov, kar je zaskrbljujoče. Žal ministra Gasparija ni bilo na dan njegovih ustrahovalnih sporočil javnosti na posvetu, ki je potekal v Državnem svetu, na katerem so strokovnjaki ugotovili, da je temeljni problem razvoja gospodarstva in naše države nasploh korupcija. Na tem posvetu so tudi ekonomisti, vendar nobeden od dvanajstih, ki so podpisali izjavo o pokojninski reformi, jasno povedali, da je boj proti korupciji ključen za gospodarski razvoj, predsednik komisije za preprečevanje korupcije pa, da je Slovenija sistemsko skorumpirana država. Zato ministru Gaspariju in njegovim dvanajstim podpornikom iz vrst znanih ekonomistov predlagamo, da njihovih manjkajočih 300 milijonov evrov ne iščejo pri ljudeh, temveč tam, kjer jih bistveno več ponikne in zato nihče ne odgovarja. Če bi recimo vprašali Generalno policijsko upravo o škodi gospodarskega kriminala v letu 2010, bi dobili številko večjo od pol milijarde evrov.
Minister Gaspari predlaga tudi uvedbo t. i. socialne kapice, ki bo najbogatejšim v tej državi zmanjšala njihove obveznosti plačevanja prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno, kar bo v teh blagajnah povzročilo izpad v višini 250 milijonov evrov letno. Takšen predlog kaže na veliko razumevanje nekaterih politikov do interesov bogatih in ignoranco do problemov delavcev, mladih in upokojencev v tej državi.
Milan Utroša,
sekretar ZSSS
nedelja, 8. maj 2011
RESNICA O BONITETNIH AGENCIJAH
V debati glede pokojninske reforme je s strani drţave zadnje čase vse bolj opazna argumentacija katastrofičnega scenarija v primeru nesprejetja pokojninske reforme, ki bi imelo za posledico zvišanje javnega dolga in tudi zniţanje bonitetne ocene pri mednarodnih bonitetnih agencijah.
Po zadnjih ocenah bonitetne hiše Standard&Poor's (S&P) (24.12.2010) pa Sloveniji zaradi prelaganja proračunske konsolidacije v prihodnosti grozi zniţanje bonitetne ocene od obstoječe stabilne k negativni. Po poročanju Dnevnika, ki povzema analitike bonitetne agencije S&P, se bo pritisk na znižanje bonitetne ocene še povečal, če bo vlada odlašala s strukturnimi reformami. Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve, je za Finance (24.12.2010) povedal, da bi "zniţanje bonitetne ocene Sloveniji za točko po grobi oceni pomenilo zvišanje stroškov zadolžitve države za sto milijonov evrov na leto, če upoštevamo še banke, podjetja in prebivalstvo, pa bi bili stroški višji za 500 milijonov evrov".
Ko država uporablja katastrofične scenarije z argumenti in pojmi, ki so za mnoge marsikdaj nerazumljivi (in mogoče celo prepričljivi), je prav, da z uporabo kredibilnih mednarodnih virov pojasnimo, o kom in čem govori drţava, ko nas prepričuje o nujnosti strukturnih reform.
Nouriel Roubini je v svoji zadnji knjigi Gospodarska kriza - Napoved prihodnjih finančnih zlomov o bonitetnih agencijah zapisal naslednje: "Igra se je imenovala produkcija obveznic, pri kateri so banke in druge firme na Wall Streetu neobveščenim kupcem zaračunavale težke provizije. Različne bonitetne agencije: Fitch, Moody's, Standard&Poor's bi lahko in morale to preprečiti. Vendar so tudi one od poplave novih vrednostnih papirjev precej zaslužile in bile več kot zadovoljne, ko so pomagale toksične kredite prekvalificirati v varne obveznice, ki ustvarjajo nerizične donose."
Iz tega izhaja, da bonitetne agencije niso nič drugega kot - interesne organizacije, katerih cilj je kopičenje dobička za zasebne lastnike.
Jacques Attali je v svoji knjigi Kriza - In kaj potem o bonitetnih agencijah zapisal naslednje: "Skupni prihodki treh največjih bonitetnih agencij (S&P, Moody's in Fitch) so se med letoma 2000 in 2007 (torej v času ekspanzivnega napihovanja kreditno-nepremičninskega balona) podvojili s 3 na 6 milijard ameriških dolarjev. Prihodki agencije Moody's so se celo početverili."
Iz tega izhaja, da so bonitetne agencije nič drugega kot krizni dobičkarji, katerih cilj je ustvarjati občutek vsesplošne panike in nujnosti sprememb, ki jih zbeganim politikom servirajo ravno te agencije.
Martin D. Weiss je 21. aprila 2009 na svojem blogu http://blogs.moneyandmarkets.com/ objavil prispevek, v katerem na zelo jasen način prikazuje popolno zgrešenost ocen bonitetnih agencij pri ocenjevanju finančnih institucij. Poda namreč štiri zelo znane in izjemno zaskrbljujoče primere, ko bonitetne agencije ob očitnem kolapsu finančnega sistema preprosto niso odreagirale - Enron, Fannie Mae, Bear Stearns in Lehman Brothers. Če omenimo zgolj odnos bonitetnih agencij do zadnjega primera, tj. Lehman Brothers: 15. septembra 2008 je Lehman Brothers objavil namero o stečaju. To je bil dogodek, ki je na globalni ravni dal dodaten pospešek ekonomski krizi. Vendar pa je zjutraj tega dne bonitetna hiša Moody's imela za Lehman Brothers rezervirano visoko bonitetno oceno A2; S&P mu je podelil oceno A; Fitch celo A+.
Tako kot v primeru Bear Stearns so se bonitetne agencije izgovarjale na element presenečenja. Vendar pa so 182 dni pred tem v javnost prišle novice o tem, da je Lehman Brothers prav tako ranljiv kot Bear Stearns, saj je imel še višji znesek "mrtvih" sredstev v višini 34,7 milijarde ameriških dolarjev ali 160 odstotkov vrednosti podjetja.
Weiss je ob teh podjetjih naštel še kar nekaj dodatnih padcev finančnih institucij, ob katerih se bonitetne agencije niso odzvale - New Century Financial (stečaj leta 2007); Countrywide Financial (kupljena s strani Bank of America leta 2008); Washington Mutual (stečaj septembra 2008). Ali pa že omenjeni primer Bear Stearns - bonitetna agencija Fitch je za to podjetje celih 18 let vse do zadnjega dne imela rezervirano oceno A+.
Iz tega izhaja, da niso bonitetne agencije nič drugega kot odkriti zavezniki finančnih institucij.
Če torej povzamemo. Bonitetne agencije so interesno pogojeni krizni dobičkarji, ki so izrazito na strani kapitala. Nič več in nič manj. Kako si drugače razložiti toliko primerov očitne zaslepljenosti in neodzivnosti v primerih kolapsa finančnih institucij na eni strani in zaslepljeno takojšnje reagiranje, ko gre za ukrepe finančne konsolidacije javnih financ - četudi gredo ti v smeri nevarnosti še globlje ekonomske krize, kot ţe dlje časa opozarja priznani ekonomist in dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo iz leta 2008 Paul Krugman (priporočam v branje njegovo kolumno v New York Timesu z 21. oktobra 2010, kjer je zapisal, da je "ocena, da bo Združeno kraljestvo leta 2011 videti kot Združeno Kraljestvo leta 1931 ali Združene države Amerike leta 1937 ali Japonska leta 1997. Prezgodnja fiskalna konsolidacija bo vodila v obnovljeni ekonomski padec. Kot vedno, so tisti, ki zavračajo učenje iz preteklosti, obsojeni na to, da ponavljajo napake iz nje.").
Preprosto: finančne institucije si lahko kupijo oceno AAA. Ljudje pač ne.
Sedaj si pa predstavljajte, da tovrstne "objektivne" bonitetne agencije, ki so stale ob strani finančnim institucijam ob njihovem padcu, vehementno navijajo za dodaten zagon strukturnih reform v Sloveniji. In kar je morebiti še bolj grozljivo: da jih ob tem citira sam premier Borut Pahor, ki je prejšnji teden povedal naslednje: "Bonitetne hiše ob ocenjevanju dolgoročne stabilnosti Slovenije opozarjajo na težave, če bi se strošek delovne sile povečeval. To pomeni, da imamo plače glede na našo produktivnost previsoke, in to znižuje konkurenčnost Slovenije."
Šokantno je, da premier Pahor po sprejemu pokojninske reforme citira bonitetno agencijo, ki je še na dan zloma banke Lehman Brothers le-to ocenilo z oceno A, po drugi strani pa skuša ta isti premier preprečiti prosto voljo svojih volilcev z grožnjami z ustavno presojo referenduma o novem pokojninskem zakonu. Imamo torej socialdemokratskega premierja, ki ga slepo vodijo krizni dobičkarji - bonitetne agencije, lastno ljudstvo pa je zanj le nepotrebna ovira na poti k sprejemu "nujnih" strukturnih reform.
Prav tako je šokantno, da nas z bonitetnimi ocenami S&P straši minister za razvoj Mitja Gaspari. Isti Mitja Gaspari, ki je bil med letoma 2001 in 2007 guverner Banke Slovenije, za katero je Damijan Žugelj, direktor agencije za trg vrednostnih papirjev, na predzadnji seji parlamentarne komisije, ki se ukvarja z menedžerskimi prevzemi, izjavil, da je "njeno neukrepanje izvirni greh menedţerskih prevzemov". Vsi pa vemo, kaj je v Sloveniji sinonim za menedžerske prevzeme - izčrpavanje podjetij v prid lastninskega kapitalizma.
Premierju Slovenije in ostalim finančnim jastrebom zato iskreno priporočamo v branje Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah COM(2010) 289 konč. - 2010/0160 (COD). Mnenje je EESO sprejel na 467. plenarnem zasedanju 8. in 9. decembra 2010 s 172 glasovi za, 12 glasovi proti in 9 vzdržanimi glasovi. Na tem mestu podajamo štiri citate iz tega mnenja:
"Bonitetne agencije so zelo omejene, zlasti pri kompleksnih izvedenih finančnih instrumentih, kar zadeva metode ocenjevanja, ki jih uporabljajo, pomanjkanje informacij in transparentnosti ter očitne konflikte interesov."
"Še več, opraviti imamo s pravim oligopolom, saj samo tri agencije nadzorujejo pribliţno 90 odstotkov trga bonitetnih ocen: Moody's, Standard&Poor's in Fitch (in skoraj vse so ameriške). Te agencije so imele odločilno vlogo pri nastanku svetovne finančne in gospodarske krize."
"Vendar pa te agencije - kot da se ni nič zgodilo - še naprej izdajajo ocene, ki niso nujno objektivne. Tako je 26. aprila 2010 Standard&Poor's kljub dejstvu, da je Evropska unija Grčiji namenila 110 milijard evrov pomoči, znižal kreditno oceno Grčije na raven Azerbajdžana."
"Določiti bi bilo treba tudi kazni za vodje in odgovorne osebe evropskih in mednarodnih nadzornih organov, če ne opravljajo svojih dolţnosti, zaradi škode, ki jo imajo zaradi njihove nedejavnosti banke in zdrave finančne institucije ter gospodarstvo, podjetja in državljani. S tem dajejo samo veliko podporo špekulacijam in vsem, ki za tem stojijo. Plačajo naj vsaj osebno za svoje neizpolnjevanje obveznosti. Etičnost, ki jo mnogi omenjajo v teh turbulentnih časih, bo težko doseči brez odgovornosti in s tem kazni."
Na čigavi strani ste, spoštovani premier?
Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Po zadnjih ocenah bonitetne hiše Standard&Poor's (S&P) (24.12.2010) pa Sloveniji zaradi prelaganja proračunske konsolidacije v prihodnosti grozi zniţanje bonitetne ocene od obstoječe stabilne k negativni. Po poročanju Dnevnika, ki povzema analitike bonitetne agencije S&P, se bo pritisk na znižanje bonitetne ocene še povečal, če bo vlada odlašala s strukturnimi reformami. Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve, je za Finance (24.12.2010) povedal, da bi "zniţanje bonitetne ocene Sloveniji za točko po grobi oceni pomenilo zvišanje stroškov zadolžitve države za sto milijonov evrov na leto, če upoštevamo še banke, podjetja in prebivalstvo, pa bi bili stroški višji za 500 milijonov evrov".
Ko država uporablja katastrofične scenarije z argumenti in pojmi, ki so za mnoge marsikdaj nerazumljivi (in mogoče celo prepričljivi), je prav, da z uporabo kredibilnih mednarodnih virov pojasnimo, o kom in čem govori drţava, ko nas prepričuje o nujnosti strukturnih reform.
Nouriel Roubini je v svoji zadnji knjigi Gospodarska kriza - Napoved prihodnjih finančnih zlomov o bonitetnih agencijah zapisal naslednje: "Igra se je imenovala produkcija obveznic, pri kateri so banke in druge firme na Wall Streetu neobveščenim kupcem zaračunavale težke provizije. Različne bonitetne agencije: Fitch, Moody's, Standard&Poor's bi lahko in morale to preprečiti. Vendar so tudi one od poplave novih vrednostnih papirjev precej zaslužile in bile več kot zadovoljne, ko so pomagale toksične kredite prekvalificirati v varne obveznice, ki ustvarjajo nerizične donose."
Iz tega izhaja, da bonitetne agencije niso nič drugega kot - interesne organizacije, katerih cilj je kopičenje dobička za zasebne lastnike.
Jacques Attali je v svoji knjigi Kriza - In kaj potem o bonitetnih agencijah zapisal naslednje: "Skupni prihodki treh največjih bonitetnih agencij (S&P, Moody's in Fitch) so se med letoma 2000 in 2007 (torej v času ekspanzivnega napihovanja kreditno-nepremičninskega balona) podvojili s 3 na 6 milijard ameriških dolarjev. Prihodki agencije Moody's so se celo početverili."
Iz tega izhaja, da so bonitetne agencije nič drugega kot krizni dobičkarji, katerih cilj je ustvarjati občutek vsesplošne panike in nujnosti sprememb, ki jih zbeganim politikom servirajo ravno te agencije.
Martin D. Weiss je 21. aprila 2009 na svojem blogu http://blogs.moneyandmarkets.com/ objavil prispevek, v katerem na zelo jasen način prikazuje popolno zgrešenost ocen bonitetnih agencij pri ocenjevanju finančnih institucij. Poda namreč štiri zelo znane in izjemno zaskrbljujoče primere, ko bonitetne agencije ob očitnem kolapsu finančnega sistema preprosto niso odreagirale - Enron, Fannie Mae, Bear Stearns in Lehman Brothers. Če omenimo zgolj odnos bonitetnih agencij do zadnjega primera, tj. Lehman Brothers: 15. septembra 2008 je Lehman Brothers objavil namero o stečaju. To je bil dogodek, ki je na globalni ravni dal dodaten pospešek ekonomski krizi. Vendar pa je zjutraj tega dne bonitetna hiša Moody's imela za Lehman Brothers rezervirano visoko bonitetno oceno A2; S&P mu je podelil oceno A; Fitch celo A+.
Tako kot v primeru Bear Stearns so se bonitetne agencije izgovarjale na element presenečenja. Vendar pa so 182 dni pred tem v javnost prišle novice o tem, da je Lehman Brothers prav tako ranljiv kot Bear Stearns, saj je imel še višji znesek "mrtvih" sredstev v višini 34,7 milijarde ameriških dolarjev ali 160 odstotkov vrednosti podjetja.
Weiss je ob teh podjetjih naštel še kar nekaj dodatnih padcev finančnih institucij, ob katerih se bonitetne agencije niso odzvale - New Century Financial (stečaj leta 2007); Countrywide Financial (kupljena s strani Bank of America leta 2008); Washington Mutual (stečaj septembra 2008). Ali pa že omenjeni primer Bear Stearns - bonitetna agencija Fitch je za to podjetje celih 18 let vse do zadnjega dne imela rezervirano oceno A+.
Iz tega izhaja, da niso bonitetne agencije nič drugega kot odkriti zavezniki finančnih institucij.
Če torej povzamemo. Bonitetne agencije so interesno pogojeni krizni dobičkarji, ki so izrazito na strani kapitala. Nič več in nič manj. Kako si drugače razložiti toliko primerov očitne zaslepljenosti in neodzivnosti v primerih kolapsa finančnih institucij na eni strani in zaslepljeno takojšnje reagiranje, ko gre za ukrepe finančne konsolidacije javnih financ - četudi gredo ti v smeri nevarnosti še globlje ekonomske krize, kot ţe dlje časa opozarja priznani ekonomist in dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo iz leta 2008 Paul Krugman (priporočam v branje njegovo kolumno v New York Timesu z 21. oktobra 2010, kjer je zapisal, da je "ocena, da bo Združeno kraljestvo leta 2011 videti kot Združeno Kraljestvo leta 1931 ali Združene države Amerike leta 1937 ali Japonska leta 1997. Prezgodnja fiskalna konsolidacija bo vodila v obnovljeni ekonomski padec. Kot vedno, so tisti, ki zavračajo učenje iz preteklosti, obsojeni na to, da ponavljajo napake iz nje.").
Preprosto: finančne institucije si lahko kupijo oceno AAA. Ljudje pač ne.
Sedaj si pa predstavljajte, da tovrstne "objektivne" bonitetne agencije, ki so stale ob strani finančnim institucijam ob njihovem padcu, vehementno navijajo za dodaten zagon strukturnih reform v Sloveniji. In kar je morebiti še bolj grozljivo: da jih ob tem citira sam premier Borut Pahor, ki je prejšnji teden povedal naslednje: "Bonitetne hiše ob ocenjevanju dolgoročne stabilnosti Slovenije opozarjajo na težave, če bi se strošek delovne sile povečeval. To pomeni, da imamo plače glede na našo produktivnost previsoke, in to znižuje konkurenčnost Slovenije."
Šokantno je, da premier Pahor po sprejemu pokojninske reforme citira bonitetno agencijo, ki je še na dan zloma banke Lehman Brothers le-to ocenilo z oceno A, po drugi strani pa skuša ta isti premier preprečiti prosto voljo svojih volilcev z grožnjami z ustavno presojo referenduma o novem pokojninskem zakonu. Imamo torej socialdemokratskega premierja, ki ga slepo vodijo krizni dobičkarji - bonitetne agencije, lastno ljudstvo pa je zanj le nepotrebna ovira na poti k sprejemu "nujnih" strukturnih reform.
Prav tako je šokantno, da nas z bonitetnimi ocenami S&P straši minister za razvoj Mitja Gaspari. Isti Mitja Gaspari, ki je bil med letoma 2001 in 2007 guverner Banke Slovenije, za katero je Damijan Žugelj, direktor agencije za trg vrednostnih papirjev, na predzadnji seji parlamentarne komisije, ki se ukvarja z menedžerskimi prevzemi, izjavil, da je "njeno neukrepanje izvirni greh menedţerskih prevzemov". Vsi pa vemo, kaj je v Sloveniji sinonim za menedžerske prevzeme - izčrpavanje podjetij v prid lastninskega kapitalizma.
Premierju Slovenije in ostalim finančnim jastrebom zato iskreno priporočamo v branje Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah COM(2010) 289 konč. - 2010/0160 (COD). Mnenje je EESO sprejel na 467. plenarnem zasedanju 8. in 9. decembra 2010 s 172 glasovi za, 12 glasovi proti in 9 vzdržanimi glasovi. Na tem mestu podajamo štiri citate iz tega mnenja:
"Bonitetne agencije so zelo omejene, zlasti pri kompleksnih izvedenih finančnih instrumentih, kar zadeva metode ocenjevanja, ki jih uporabljajo, pomanjkanje informacij in transparentnosti ter očitne konflikte interesov."
"Še več, opraviti imamo s pravim oligopolom, saj samo tri agencije nadzorujejo pribliţno 90 odstotkov trga bonitetnih ocen: Moody's, Standard&Poor's in Fitch (in skoraj vse so ameriške). Te agencije so imele odločilno vlogo pri nastanku svetovne finančne in gospodarske krize."
"Vendar pa te agencije - kot da se ni nič zgodilo - še naprej izdajajo ocene, ki niso nujno objektivne. Tako je 26. aprila 2010 Standard&Poor's kljub dejstvu, da je Evropska unija Grčiji namenila 110 milijard evrov pomoči, znižal kreditno oceno Grčije na raven Azerbajdžana."
"Določiti bi bilo treba tudi kazni za vodje in odgovorne osebe evropskih in mednarodnih nadzornih organov, če ne opravljajo svojih dolţnosti, zaradi škode, ki jo imajo zaradi njihove nedejavnosti banke in zdrave finančne institucije ter gospodarstvo, podjetja in državljani. S tem dajejo samo veliko podporo špekulacijam in vsem, ki za tem stojijo. Plačajo naj vsaj osebno za svoje neizpolnjevanje obveznosti. Etičnost, ki jo mnogi omenjajo v teh turbulentnih časih, bo težko doseči brez odgovornosti in s tem kazni."
Na čigavi strani ste, spoštovani premier?
Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
