DRŽAVA NE DELUJE

Nekaj primerov kršitev:


- Delavci družbe XY nekaj mesecev niso prejeli plač. Delodajalec jim je ponudil v odkup oziroma pobot poslovne deleže, da se družba sanira. Delavci so na takšen predlog pristali, prevzeli poslovne deleže in se vpisali v sodni register kot družbeniki te družbe – delodajalca. Istočasno so tožili delodajalca za druge neplačane obveznosti iz delovnega razmerja in pravnomočno uspeli s svojimi zahtevki ter vložili izvršilne predloge. Družba je nekaj časa poslovala, nato pa dve leti ni imela priliva na transakcijski račun in se je izbrisala po uradni dolžnosti v skladu z določili Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Posledica takega izbrisa je osebna odgovornost družbenikov. Nastopila je situacija, ko bi delavci morali tožiti drug drugega (kot osebno odgovorne družbenike), da bi dobili poplačane svoje terjatve po pravnomočnih sodbah. Ker so vsi brezposelni ali prejemniki socialne pomoči, saj so jim pri istem delodajalcu prenehale pogodbe o zaposlitvi, se za uveljavljanje zahtevkov zoper drug drugega niso odločili. Ker pa je družba dolgovala tudi neplačane davke in prispevke za socialno varnost v državno blagajno, je država kot upnica zahtevke za plačilo ter terjatev razposlala tem istim delavcem kot (osebno odgovornim) družbenikom. Delavci bodo sicer ugovarjali, da niso bili aktivni družbeniki (kar dopušča odločba Ustavnega sodišča RS), kljub temu pa je opisana procesna situacija delavcem povzročila veliko nevšečnosti in strahu.



- Družba je zaposlovala starejšega delavca 9 let po pogodbah za določen čas. Med trajanjem tega delovnega razmerja ima delavec v delovni knjižici vpisano enoletno prekinitev delovnega razmerja pri delodajalcu in je za to dobo v delovni knjižici vpisana kot delodajalec družba – agencija za posredovanje delavcev drugemu uporabniku. Delavec je tudi to vmesno leto opravljal enako delo v istem prostoru za istega delodajalca, ki pa mu je bil formalno samo »posojen« zato, da se je prekinilo zakonsko dopustno obdobje, za katerega je dovoljeno sklepati pogodbe za določen čas.



- Delavka se je poškodovala na delu pri delodajalcu in je po zaključenem zdravljenju na zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost, naslovila odškodninski zahtevek. Delodajalec ji je zagrozil, da ji bo izdal odpoved pogodbe o zaposlitvi, če odškodninskega zahtevka ne umakne. Ker ga ni želela umakniti, je prejela odpoved iz poslovnih razlogov.



- Delavka je bila 6 mesecev neprekinjeno v bolniškem staležu. Preden se je vrnila na delo, je prejela redno odpoved iz poslovnih razlogov zaradi zmanjšanja števila izvajalcev na njenem delovnem mestu. Delodajalec ni bil dolžan uporabiti kriterijev za ocenjevanje delavcev, delavce pa je odpuščal glede na njihov odnos do dela in odnos do sodelavcev. Smiselno bi bilo torej razumeti, da je delavko z odpovedjo kaznoval za bolniški stalež.



- v družbi XYZ so delavci bili 4 mesece brez plač. V vmesnem času je delodajalec vidno odnašal premoženje iz te družbe. Revizija davčne inšpekcije RS je v družbi opravila nadzor, in ugotovila, da je bilo izkazovana vrednost premoženja cca. 5 mio EUR, dejanska vrednost premoženja pa je bila samo 400.000 EUR. Davčna uprava RS bi po uradni dolžnosti morala vložiti kazenske ovadbe in preprečiti takšne zadeve, zgodilo se ni nič. Delavci so iz obupa in zaradi socialne stiske podali izredne odpovedi. Istočasno so delavci sami predlagali tudi stečaj in v predlogu prosili tudi Minstrstvo za delo da zadevo obravnava prioritetno, saj je bil rok, v katerem bi se še dalo izpodbijati sporne posle. Stečaj je bil uveden 2 meseca po izteku tega roka.



Področja, ki so več kot potrebna jasnega nadzora, transparentnosti in predvsem odgovorov :



- Ljudje tožijo za svoje pravice, sodni postopki trajajo predolgo, tako dolgo, da kljub pravnomočnim sodbam ne more priti do izvršitve, saj je čas, kako dolgo postopki trajajo, dovolj, da delodajalec "preneha obstajati" in delavcem ostane samo pravnomočna sodna odločba. Denarja ne dobijo nikoli.


- Kdo izvaja kontrolo nad plačevanjem prispevkov ZPIZ ? Je zakonodaja dovolj dobra ? Kako ravnati v primeru ko prispevki niso poravnani ? Plača jih lahko samo delodajalec, ZPIZ pa v več primerih trdi, da nimajo pristojnosti in možnosti izterjati prispevkov ?!?!


- Neizplačilo plač po več mesecev zaposlenim postaja folklora, neplačilo prispevkov takisto. Ob tem se dogaja tudi sprenevedanje prokuristov da nimajo pooblastil.


- Veriženje pogodb za določen čas je prav tako folklora. Dogaja se, da po 2 letih podaljševanja za določen čas, delodajalec noče dati pogodbe za nedoločen čas, ampak sklene pogodbo prek agencije za isto delo na istem delovnem mestu. Še hujši primer nepodaljševanja pogodb za določen čas, je, da se je delavec prijavil na zavodu, delal pa na istem delovnem mestu, pri istem delodajalcu preko študentske napotnice.

- Dogaja se izsiljevanje delodajalcev v času krize, kljub subvenciji, ki jo prejemajo delodajalci za skrajšan delovni čas, morajo delavci delati po 40 ur in več, celo morajo opravljati nadure.

- inšpektorat za delo RS je ob pregledu v podjetju XY izdal odločbo, da kršitev niso zaznali, ampak ob pregledu pogodb o zaposlitvi so ugotovili, da nekatere določbe niso v skladu z zakonom ?!?!

- Nadurno delo je izjema in se lahko delavcu naloži le v zakonsko določenih primerih. Letna časovna omejitev nadurnega dela je 170 ur. Delavec se lahko z delodajalcem pisno dogovori o dodatnem nadurnem delu. Nadurno delo lahko tako izključno s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve, vendar skupaj največ 230 ur na leto. Delodajalec je dolžan v primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, pridobiti pisno soglasje delavca. Zakon izrecno določa, da delavec v primeru odklonitve pisnega soglasja za nadurno delo nad 170 ur letno, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam. Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če le to zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni mogoče odrediti pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisno odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu. In tukaj dejansko so težave, saj večina odreditve nadurnega dela ne da pisno, niti po opravljenem delu. Takšne kršitve se dogajajo tudi v državnih institucijah. Največji problem je, da se s takšnim ravnanjem delodajalec lahko izogiba evidenci nadur, ter posledično, če jih delavec ne dobi plačanih, delavec težko dokazuje, da je opravljal nadure. Pisna odredba nadurnega dela je tisti dokument, s katerim lahko delavec nesporno dokazuje, da je opravljal nadurno delo in posledično tudi zahteva plačilo za opravljeno nadurno delo. Nenazadnje se s tem tudi preprečuje zloraba instituta nadurnega dela.

Zakon določa, da ima pooblastilo za izvajanje nadzora nad izvajanjem tega zakona, izvršilnih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, ki urejajo delovna razmerja, inšpektorat za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo.

ZDR vsebuje kazenske določbe in sicer, da se z globo od 1500 do 4000 eurov kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če uvede oziroma odredi delo preko polnega delovnega časa v nasprotju s 143. členom tega zakona in če odredi delo preko polnega delovnega časa v nasprotju s 145. členom tega zakona. Ne izdaja pisne odredbe o nadurnem delu vsekakor je v nasprotju z zakonom, saj zakon jasno predpisuje, da je to obveznost delodajalca, pred pričetkom nadurnega dela, oziroma najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

V takšnih primerih lahko delavec poda delodajalcu zahtevo za varstvo pravic. Žal se delavci zaradi »povračilnih« ukrepov delodajalca težko odločajo za takšno ravnanje. V primeru kršitev zakonov, drugih predpisov, kolektivnih in splošnih aktov iz področja svoje pristojnosti, bi prav tako inšpektor za delo moral izdati ureditveno odločbo. Inšpektor za delo ima po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu pravico in dolžnost, da delodajalcu z odločbo odredi izvajanje zakona.

Kako naj pričakujemo, da bo nek delodajalec v zasebnem sektorju spoštoval zakonodajo, če je ne spoštuje niti tisti, ki zakone sprejema ? Inšpektorat za delo evidentno ne opravlja svojega dela dovolj dobro. Na opozorjene kršitve se ne odreagira dovolj hitro, niti dovolj odločno. Kršitve se dogajajo, niso pa sankcionirane.


Bistvo je, da država ne deluje.