torek, 13. oktober 2009

NAROBE SVET ALI IGRAJMO SE IGRO O TAJKUNIH IN POMANJKANJU STIKA Z LJUDMI

»Delavstvo v Sloveniji je danes na slabšem, kot je bilo ob koncu 19. stoletja. Na cedilu so jih pustili sindikati, ker so sindikalisti in tajkuni isto.«


Te besede nam je ponudil tednik Družina 4. oktobra. Tako je - po besedah Andreja Marka Pozniča, doktorja moralne teologije in »poznavalca družbenega nauka Cerkve« smo sindikalisti tajkuni?!

Ne, ne bom začel z nekontroliranim pljuvanjem po Cerkvi, saj bi to bilo popolnoma neproduktivno. Poleg tega nikakor in pod nobenim pogojem ne želim užaliti katerega koli pripadnika Cerkve. Prepričan sem, da je najboljša pot pot argumentov. Pa si jih poglejmo.

1. Jezus, Kristus nam je dal Svoj nauk, Govor na gori z jedrnim stavkom: »Kar želiš, da ti drugi storijo, to stori najprej ti njim.« Dal nam je zapoved ljubezni do bližnjega, ne zapovedi zbirati bogastvo in izkoriščati bližnjega. Vir: Kdo sedi na Petrovem stolu?, 3. Knjiga. Na te besede nas spomni eden slovenskih spletnih dnevnikov. Seveda je vprašanje naslednje – kakšno je bogastvo cerkve? To vprašanje bom postavil kljub temu, da spoštovani dr. Poznič trdi da je bogastvo Cerkve stereotip, ki nam ga v našem prostoru ne uspe odpraviti, ker služi preusmerjanju pozornosti od resničnih k namišljenim problemom. Če pogledamo zgolj naložbeni holding Zvon ena, ki je v lasti Cerkve, vidimo da je imela v letu 2008 po podatkih sistema Ibon 94.812.171 evrov kapitala. Ko je govora o poslovnih subjektih v katere je Cerkev močno vpeta, pa so tukaj še družba Škofijsko gospodarstvo Rast, naložbena holdinga Zvon 1 in Zvon 2 Krekova družba za upravljanje ter Metropolitana, katera je recimo večinska lastnica Gozdnega gospodarstva Bled. Ob takšni finančni sliki Cerkve tistih nekaj sindikalnih hišk, ki nam jih je še ostalo, zgleda prav žalostno in nič kaj »tajkunsko«.

Pri tem je zanimiva izjava Mirka Kraševca, ravnatelja gospodarske uprave mariborske škofije ter predsednika uprave Gospodarstvo rast d.o.o. v Mladini (2007), da Cerkev ni nikoli prebogata, če jasno pokaže, čemu to »bogastvo« nameni, če ljudje čutijo in spoznajo, da je to »njihovo« bogastvo, v službi skupnega dobrega. Podobno nam pove tudi spoštovani Dr. Poznič, ko pravi, da »Cerkev ne zagovarja kapitala, ampak ga postavlja v službo človeka«. A že omenjeni članek Mladine nas spomni, da je bivši nadškof Rode že v času socializma izjavil, da je bila Cerkev pred drugo svetovno vojno prebogata, da so bili župniki pogosto tudi gospodarski veljaki.

Dr. Poznič v istem članku govori o izgubi stika ZSSS z delavsko stvarnostjo. Te besede nikakor ne spadajo v podobo delavskega boja za pravični pokojninski sistem, boljši ekonomski položaj delavstva ali proti enotni davčni stopnji. To skupno vizijo močne socialne države je jasno in glasno izrazilo na desetine tisoče delavk in delavcev, članov ZSSS, tudi s podporo širše javnosti.

Ponovno poudarjam – ta članek ni namenjen blatenju Cerkve in njenega nauka, je le moj prispevek k razjasnitvi dejstev.

Goran Lukič

Ni komentarjev:

Objavite komentar