ponedeljek, 31. avgust 2009

DRŽAVA NE DELUJE

Nekaj primerov kršitev:


- Delavci družbe XY nekaj mesecev niso prejeli plač. Delodajalec jim je ponudil v odkup oziroma pobot poslovne deleže, da se družba sanira. Delavci so na takšen predlog pristali, prevzeli poslovne deleže in se vpisali v sodni register kot družbeniki te družbe – delodajalca. Istočasno so tožili delodajalca za druge neplačane obveznosti iz delovnega razmerja in pravnomočno uspeli s svojimi zahtevki ter vložili izvršilne predloge. Družba je nekaj časa poslovala, nato pa dve leti ni imela priliva na transakcijski račun in se je izbrisala po uradni dolžnosti v skladu z določili Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Posledica takega izbrisa je osebna odgovornost družbenikov. Nastopila je situacija, ko bi delavci morali tožiti drug drugega (kot osebno odgovorne družbenike), da bi dobili poplačane svoje terjatve po pravnomočnih sodbah. Ker so vsi brezposelni ali prejemniki socialne pomoči, saj so jim pri istem delodajalcu prenehale pogodbe o zaposlitvi, se za uveljavljanje zahtevkov zoper drug drugega niso odločili. Ker pa je družba dolgovala tudi neplačane davke in prispevke za socialno varnost v državno blagajno, je država kot upnica zahtevke za plačilo ter terjatev razposlala tem istim delavcem kot (osebno odgovornim) družbenikom. Delavci bodo sicer ugovarjali, da niso bili aktivni družbeniki (kar dopušča odločba Ustavnega sodišča RS), kljub temu pa je opisana procesna situacija delavcem povzročila veliko nevšečnosti in strahu.



- Družba je zaposlovala starejšega delavca 9 let po pogodbah za določen čas. Med trajanjem tega delovnega razmerja ima delavec v delovni knjižici vpisano enoletno prekinitev delovnega razmerja pri delodajalcu in je za to dobo v delovni knjižici vpisana kot delodajalec družba – agencija za posredovanje delavcev drugemu uporabniku. Delavec je tudi to vmesno leto opravljal enako delo v istem prostoru za istega delodajalca, ki pa mu je bil formalno samo »posojen« zato, da se je prekinilo zakonsko dopustno obdobje, za katerega je dovoljeno sklepati pogodbe za določen čas.



- Delavka se je poškodovala na delu pri delodajalcu in je po zaključenem zdravljenju na zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost, naslovila odškodninski zahtevek. Delodajalec ji je zagrozil, da ji bo izdal odpoved pogodbe o zaposlitvi, če odškodninskega zahtevka ne umakne. Ker ga ni želela umakniti, je prejela odpoved iz poslovnih razlogov.



- Delavka je bila 6 mesecev neprekinjeno v bolniškem staležu. Preden se je vrnila na delo, je prejela redno odpoved iz poslovnih razlogov zaradi zmanjšanja števila izvajalcev na njenem delovnem mestu. Delodajalec ni bil dolžan uporabiti kriterijev za ocenjevanje delavcev, delavce pa je odpuščal glede na njihov odnos do dela in odnos do sodelavcev. Smiselno bi bilo torej razumeti, da je delavko z odpovedjo kaznoval za bolniški stalež.



- v družbi XYZ so delavci bili 4 mesece brez plač. V vmesnem času je delodajalec vidno odnašal premoženje iz te družbe. Revizija davčne inšpekcije RS je v družbi opravila nadzor, in ugotovila, da je bilo izkazovana vrednost premoženja cca. 5 mio EUR, dejanska vrednost premoženja pa je bila samo 400.000 EUR. Davčna uprava RS bi po uradni dolžnosti morala vložiti kazenske ovadbe in preprečiti takšne zadeve, zgodilo se ni nič. Delavci so iz obupa in zaradi socialne stiske podali izredne odpovedi. Istočasno so delavci sami predlagali tudi stečaj in v predlogu prosili tudi Minstrstvo za delo da zadevo obravnava prioritetno, saj je bil rok, v katerem bi se še dalo izpodbijati sporne posle. Stečaj je bil uveden 2 meseca po izteku tega roka.



Področja, ki so več kot potrebna jasnega nadzora, transparentnosti in predvsem odgovorov :



- Ljudje tožijo za svoje pravice, sodni postopki trajajo predolgo, tako dolgo, da kljub pravnomočnim sodbam ne more priti do izvršitve, saj je čas, kako dolgo postopki trajajo, dovolj, da delodajalec "preneha obstajati" in delavcem ostane samo pravnomočna sodna odločba. Denarja ne dobijo nikoli.


- Kdo izvaja kontrolo nad plačevanjem prispevkov ZPIZ ? Je zakonodaja dovolj dobra ? Kako ravnati v primeru ko prispevki niso poravnani ? Plača jih lahko samo delodajalec, ZPIZ pa v več primerih trdi, da nimajo pristojnosti in možnosti izterjati prispevkov ?!?!


- Neizplačilo plač po več mesecev zaposlenim postaja folklora, neplačilo prispevkov takisto. Ob tem se dogaja tudi sprenevedanje prokuristov da nimajo pooblastil.


- Veriženje pogodb za določen čas je prav tako folklora. Dogaja se, da po 2 letih podaljševanja za določen čas, delodajalec noče dati pogodbe za nedoločen čas, ampak sklene pogodbo prek agencije za isto delo na istem delovnem mestu. Še hujši primer nepodaljševanja pogodb za določen čas, je, da se je delavec prijavil na zavodu, delal pa na istem delovnem mestu, pri istem delodajalcu preko študentske napotnice.

- Dogaja se izsiljevanje delodajalcev v času krize, kljub subvenciji, ki jo prejemajo delodajalci za skrajšan delovni čas, morajo delavci delati po 40 ur in več, celo morajo opravljati nadure.

- inšpektorat za delo RS je ob pregledu v podjetju XY izdal odločbo, da kršitev niso zaznali, ampak ob pregledu pogodb o zaposlitvi so ugotovili, da nekatere določbe niso v skladu z zakonom ?!?!

- Nadurno delo je izjema in se lahko delavcu naloži le v zakonsko določenih primerih. Letna časovna omejitev nadurnega dela je 170 ur. Delavec se lahko z delodajalcem pisno dogovori o dodatnem nadurnem delu. Nadurno delo lahko tako izključno s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve, vendar skupaj največ 230 ur na leto. Delodajalec je dolžan v primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, pridobiti pisno soglasje delavca. Zakon izrecno določa, da delavec v primeru odklonitve pisnega soglasja za nadurno delo nad 170 ur letno, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam. Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če le to zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni mogoče odrediti pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisno odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu. In tukaj dejansko so težave, saj večina odreditve nadurnega dela ne da pisno, niti po opravljenem delu. Takšne kršitve se dogajajo tudi v državnih institucijah. Največji problem je, da se s takšnim ravnanjem delodajalec lahko izogiba evidenci nadur, ter posledično, če jih delavec ne dobi plačanih, delavec težko dokazuje, da je opravljal nadure. Pisna odredba nadurnega dela je tisti dokument, s katerim lahko delavec nesporno dokazuje, da je opravljal nadurno delo in posledično tudi zahteva plačilo za opravljeno nadurno delo. Nenazadnje se s tem tudi preprečuje zloraba instituta nadurnega dela.

Zakon določa, da ima pooblastilo za izvajanje nadzora nad izvajanjem tega zakona, izvršilnih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, ki urejajo delovna razmerja, inšpektorat za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo.

ZDR vsebuje kazenske določbe in sicer, da se z globo od 1500 do 4000 eurov kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če uvede oziroma odredi delo preko polnega delovnega časa v nasprotju s 143. členom tega zakona in če odredi delo preko polnega delovnega časa v nasprotju s 145. členom tega zakona. Ne izdaja pisne odredbe o nadurnem delu vsekakor je v nasprotju z zakonom, saj zakon jasno predpisuje, da je to obveznost delodajalca, pred pričetkom nadurnega dela, oziroma najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

V takšnih primerih lahko delavec poda delodajalcu zahtevo za varstvo pravic. Žal se delavci zaradi »povračilnih« ukrepov delodajalca težko odločajo za takšno ravnanje. V primeru kršitev zakonov, drugih predpisov, kolektivnih in splošnih aktov iz področja svoje pristojnosti, bi prav tako inšpektor za delo moral izdati ureditveno odločbo. Inšpektor za delo ima po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu pravico in dolžnost, da delodajalcu z odločbo odredi izvajanje zakona.

Kako naj pričakujemo, da bo nek delodajalec v zasebnem sektorju spoštoval zakonodajo, če je ne spoštuje niti tisti, ki zakone sprejema ? Inšpektorat za delo evidentno ne opravlja svojega dela dovolj dobro. Na opozorjene kršitve se ne odreagira dovolj hitro, niti dovolj odločno. Kršitve se dogajajo, niso pa sankcionirane.


Bistvo je, da država ne deluje.

SOCIALNA DRŽAVA POD LUPO

SOCIALNA DRŽAVA POD LUPO. KER JE TO NAJLAŽJE.


Pred časom so iz Delavske enotnosti, glasila Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, naslovili vprašanje na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) o vsebini ter zaključkih rednega posveta ministra z direktorji centrov za socialno delo, dogodku, ki je potekal 3. junija v Austria Trend Hotelu.

V odgovor je uredništvo Delavske enotnosti dobilo sporočilo službe za odnose z javnostmi MDDSZ, v katerem med drugim navajajo, da je minister predstavil predvidene zakonodajne spremembe, med njimi tudi pripravo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ta naj bi po njihovih besedah odpravil številne pomanjkljivosti sedanje zakonodaje, ki ureja pravice do socialnih transferjev. Po besedah službe za odnose z javnostmi MDDSZ je namen tega zakona »oblikovanje bolj pravične in bolj dolgoročno vzdržne socialne države. Preglednejši in enostavnejši sistem socialnih transferjev bo omogočil, da bodo pomoč dobili tisti, ki so jo res potrebni, preprečil pa do danes pogosto izkoriščanje in zlorabo sistema. Rešitve predstavljajo poenostavitev sistema socialnih transferjev, odvisnih od materialnega položaja družine, njegovo večjo preglednost in večjo učinkovitost ter manjšo možnost zlorab.«

Danes pogosto izkoriščanje in zlorabo sistema, so napisali. Pa se vprašajmo enkrat za vselej – koliko je tega izkoriščanja? Koliko je teh zlorab? No, prav ta vprašanja so šla v smeri od Delavske enotnosti do MDDSZ. In veste, kakšen je bil odgovor? Na MDDSZ pravijo, da sploh ne razpolagajo s podatki o številu zlorab. Kot izgovor navajajo da je »treba poudariti, da posamezne ureditve te zlorabe »omogočajo«, ker ni enotnih meril in povezav zbirk podatkov, zato je tudi ugotavljanje teh zlorab trenutno močno oteženo.

PREBERI CELOTEN ČLANEK

petek, 28. avgust 2009

CITAT TEDNA

»Ljudje pri nas se strinjajo, da vlada uveljavlja načelo, da se pri nas splača delati; da se nagrajuje delo, ne pa izkoriščanje« (Delo, 23. 9. 2006, o zmanjšanju zaščite delavcev)



Janez Drobnič, nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve, sedaj brezposelni poslanec z julijskim nadomestilom plače 4.095,94 €

LETNA NAGRADA ZA NEKDANJE POSLANCE !

Po poročanju številnih slovenskih medijev je 33 nekdanjih poslancev, ki prejemajo nadomestilo plače po izteku poslanskega mandata, na svoje račune prejelo še regres v višini 672 evrov. Skupaj se je državni proračun iz tega naslova tako olajšal še za dodatnih 22.176 evrov oziroma za 37,11 bruto minimalnih plač.



Seveda so nekdanji poslanci, ki si kljub svojemu »velikemu prizadevanju«, da si najdejo zaposlitev in s tem rešijo svoj status brezposelne osebe, hkrati prejeli še nadomestilo plače. Tako kot vsak mesec. Poglejmo samo dve imeni:


Andrej Bajuk, nekdanji finančni minister: nadomestilo plače 5465,92 evrov, hkrati pa bi naj že kar nekaj časa dobival pokojnino v letni višini nad 100.000 evrov.


Janez Drobnič, nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve: nadomestilo plače 4.095,94 €, hkrati pa ga spomnimo po zelo odmevnih izjavah. Poglejmo nekaj njegovih citatov:


»Ljudje pri nas se strinjajo, da vlada uveljavlja načelo, da se pri nas splača delati; da se nagrajuje delo, ne pa izkoriščanje« (Delo, 23. 9. 2006, o zmanjšanju zaščite delavcev)

in


»Kdor nima želje in volje po delu, ni aktiven iskalec zaposlitve, torej se ne more šteti za brezposelno osebo.« (Delo, 23. 9. 2006, o intenzivnem odjavljanju oseb iz evidenc ZRSZ iz razloga, ki ne pomenijo zaposlitve)

ter


»Spremembe bodo spodbudile brezposelne k iskanju zaposlitve,« (Janez Drobnič, ob spremembah socialno varstvene zakonodaje, ki prejemnike DSP zavezuje, da morajo poprijeti za vsakršno zdravstveno primerno delo, tudi neplačano, Delo, 22.4. 2006)



Upoštevajoč izjave nekdanjega ministra za delo, družino in socialne zadeve, g. Drobniča, lahko ugotovimo, da imamo po njegovem videnju, v Sloveniji dve kategoriji ljudi brez zaposlitve in sicer: nekdanje poslance in ostale brezposelne osebe.

Pritrditev tej trditvi izhaja iz določb Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: ZZZPB), ki v določbi 21 člena izrecno določa, da lahko znaša denarno nadomestilo za čas brezposelnosti največ v višini trikratnika osnove za izračun nadomestila za čas brezposelnosti. Na današnji dan to pomeni, da lahko denarno nadomestilo znaša največ 805,29 €. Seveda ta zakon v tem delu ne velja za nekdanje »brezposelne« poslance.

Tako kot naveden zakon za nekdanje poslance ne velja v delu, ki se nanaša na obveznosti brezposelnih oseb. Ne smemo namreč prezreti, da morajo brezposelne osebe, v kolikor želijo obdržati pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, sprejeti skorajda vsako delo. Prav tako so dolžne zavodu za zaposlovanje še dokazovati, da aktivno iščejo zaposlitev ter mu biti na razpolago tri ure dnevno. V nasprotnem primeru izgubi pravico do denarnega nadomestila.


In nekdanji poslanci? Le ti izgubijo pravico do nadomestila plače samo če si sami najdejo službo. Ali si jo dejansko aktivno (oziroma sploh) iščejo ali ne, pa tako in tako vedo samo oni sami. Dokazovati tega jim namreč ni potrebno, nobeden jih ne preverja (tako kot ostale brezposelne ljudi), prav tako pa jim ni potrebno biti na razpolago zavodu za zaposlovanje, katere glavni namen bi naj bil pomagati ljudem do čim hitrejše zaposlitve. Morda pa nekdanji poslanci ne želijo obremenjevati zavoda. Kdo ve?

Skratka, medtem ko poslanci po devetih mesecih uživajo nesramno visoka nadomestila plač in to brez kakršnih koli obveznosti, mora brezposelna oseba izpolnjevati kup obveznosti, če želi še nadalje prejemati nadomestilo za čas brezposelnosti.


Naj zaključimo z mislijo g. Pavla Gantarja: (TUKAJ)

»Če ne želimo, da je vsaka sestava državnega zbora slabša, moramo določen status in varovanje poslancev ohraniti.«


Povedano z drugimi besedami: poslance, ki s svojim delom niso prepričali volivk in volivcev, da bi jih le ti ponovno izvolili, je potrebno po prenehanju mandata bogato nagraditi.


IN PRED ZAKONOM SO VSI »ENAKI«! TUDI BREZPOSELNI!

NADOMESTILA ZA BIVŠE MINISTRE IN POSLANCE - ZGODBA V SLIKAH IN BESEDAH



6 BIVŠIH POSLANCEV DOBIVA POLEG ENOLETNEGA NADOMESTILA PLAČE ŠE POLOVICO BRUTO ZNESKA ŽUPANSKE PLAČE!


ANDREJ FABJAN JE BI POSLANEC TRI MESECE IN BO PREJEMAL POSLANSKO NADOMESTILO ENO LETO!!


316.000 evrov oziroma kar 221 povprečnih bruto plač bo davkoplačevalce v enem letu s plačami in regresom stalo šest prostovoljno nepoklicnih županov.

Vir: http://www.zurnal24.si/Kateri-zupan-zasluzi-60-000-evrov/novice/slovenija/124675


četrtek, 27. avgust 2009

ZA SOLIDARNOST !

Humanitarni delavci ugotavljajo in opozarjajo, da so socialne stiske ljudi vse večje. Po besedah Jožefa Kociperja, generalnega tajnika Škofijske Karitas Murska Sobota je veliko neplačevanja položnic in posledično odklopov električne energije. Časopis Večer je pred kratkim poročal, da se je 13. junija v bližini Puconcev 43-letna ženska pred očmi svojih otrok polila z bencinom in zažgala; domnevno so jo k dejanju napeljali pritiski, ki naj bi jih bili nad njo in njeno družino izvajali predstavniki ene od bank iz verige Raiffeisen in njihovi sumljivi posredniki. Narašča število primerov družinskega nasilja - policisti novomeške PU so na primer v prvem polletju v 43 primerih izrekli ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi, v lanskem letu je bilo takih primerov skupaj 38.


Vse to so dejstva, stara največ nekaj tednov. Dejstva, ki so v posmeh drugemu členu ustave RS, ki pravi da je »Slovenija pravna in socialna država«. Kako recimo razložiti, da je Slovenija pravna država, če je po pridobljenih podatkih Davčne uprave RS stanje dolga iz naslova prispevkov za socialno varnost na dan 30.6. 2009 160.671.684€? Tako je, delodajalci dolgujejo za nekaj več kot 160 milijonov € neplačanih socialnih prispevkov. Kako razložiti brezposelnemu delavcu, ki je na Zavodu RS za zaposlovanje pristal zaradi stečaja njegovega podjetja, da je Slovenija »socialna« država, če on dobiva 400 € denarnega nadomestila, medtem ko bivši (beri: neizvoljeni) poslanci dobivajo po nekaj tisoč evrov poslanskega nadomestila ali pa bivši predsedniki uprav po milijon evrov »nagrade«?

Zagotovo je nekaj hudo narobe z konkretnim pojmovanjem »socialne države« če imamo na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve zapisano, da je temeljni pogoj za delovanje Slovenije kot socialne države usklajen gospodarski in socialni razvoj. Pri omembi tega stavka namreč kaj hitro vsi spomnimo tistega grafa izpred dveh let in strmo naraščajoče krivulje neto čistih dobičkov v deležu BDP, ki se je v neki točki križala z strmo padajočo krivuljo bruto plač in prejemkov v deležu BDP-ja. Ni kaj, res usklajen gospodarski in socialni razvoj….

Bistvo je naslednje: socialna država ni samoumeven javni projekt. Daleč od tega. Socialna država je nikoli dokončan projekt, za katerega se je potrebno boriti prav vsak dan. Pri čemer je dolžnost države jasna in nedvoumna; zagotoviti ustrezno kakovost življenja njenih prebivalcev, poskrbeti za učinkovito varnostno mrežo za tiste, ki se znajdejo v neugodnih življenjskih razmerah in pa urediti ustrezen pravni okvir, ki bo omogočal polno uresničitev socialnih pravic posameznika in posameznice. Tukaj so seveda še delodajalci, ki imajo odgovornost poskrbeti za kakovostno delovno okolje delavcem, takšno okolje, ki bo razumelo delavce kot osebe z vsakodnevnimi potrebami in ne zgolj kot stroje za proizvodnjo profita, kot »delovno silo«.

Ali se država in delodajalci zavedajo te odgovornosti? Ali kažejo to zavedanje skozi dejanja? Prav ta vprašanja so nas spodbudila, da tudi skozi ta spletni prostor čim bolj realno prikazujemo aktualno stanje socialne države v Sloveniji ter sproti opozarjamo na njene črne točke. Ker pa smo socialna država ljudje, vabimo celotno javnost, da se nam pridruži v boju za boljši, solidarnejši jutri! Tukaj in zdaj!

Ekipa ZASOLIDARNOST