DELAVSKE DEMONSTRACIJE - LEGITIMNA OBLIKA SINDIKALNEGA BOJA

Ob predmetnem vprašanju se moramo dotakniti tudi zgodovine sindikalnega gibanja in sicer lahko obdobja razdelimo na obdobje prepovedi sindikalnega gibanja, na obdobje pravne tolerance sindikatov in na obdobje svobodnega delovanja sindikatov. Danes je načelo sindikalne svobode mednarodno načelo, ki je vključeno v vse najpomembnejše mednarodne dokumente o človekovih pravicah in je posebna oblika svobode združevanja. Sindikalna svoboda je opredeljena v 76. členu Ustave Republike Slovenije in pomeni pravico do svobodnega ustanavljanja ter delovanja sindikatov in vključevanja vanje. Ustava prav tako ustava zagotavlja akcijsko svobodo, kamor je vključena pravica do stavke, ki je pravica delavcev. Sindikat je interesna organizacija ali združenje delavcev. Glavna naloga sindikata je varstvo in uveljavljanje ekonomskih ter socialnih pravic delavcev. Najpomembnejša mednarodna organizacija, ki vključuje sindikalno svobodo in se bori za izboljšanje socialne pravičnosti ter statusa delavcev po svetu je Mednarodna organizacija dela. Sindikalna svoboda vključuje organizacijsko, akcijsko ter pozitivno in negativno svobodo. Slovenska ustava zagotavlja torej jasne osnove in temelje za ustanavljanje in delovanje sindikatov. Noben zakon ali drug predpis, kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca teh pravic ne more omejiti. Pravila za organiziranje in delovanje sindikatov določajo statuti posameznih sindikatov dejavnosti in zvez, in sicer za vse ravni sindikalnega organiziranja.

Sindikat zastopa interese zaposlenih in jih tako poskuša postaviti v bolj enakopraven položaj z delodajalci, njihov osnovni namen je torej zaščita in izboljšanje delavskih pravic. Sindikat lahko jemljemo tudi kot trajno, svobodno oblikovano demokratično urejeno združenje, ki je neodvisno od svojega nasprotnika in države, drugih organizacij ter je pripravljeno, da pri uresničevanju sprejetih ciljev, varovanja in razvijanja delovnih ter gospodarskih pogojev, če je treba, uporabi tudi »sredstva borbe«. Najbolj skrajni element »borbe« in tudi poglavitni element akcijske svobode sindikata je stavka. Glavni element akcijske svobode je stavka, s katero delavci uresničujejo svoje pravice. Praviloma je stavka vodena in izvajana s strani sindikata, zato je stavka organizirana ustavitev dela. Pravico do stavke nekateri celo opredeljujejo kot nujnost demokratične družbe in nujno silo pri moči kapitala. Pravica do stavke se lahko z zakonom omeji, če to zahteva javna korist.

Preden pa se uporabijo najbolj »radikalne« oblike sindikalnega boja, ki posledično povzročajo tudi gospodarsko škodo, je seveda potrebno izpostaviti socialni dialog in socialno partnerstvo. Socialni dialog je organizirana izmenjava stališč med socialnimi partnerji, ki privede do obveznih dogovorov med njimi. Praviloma so predmet socialnega dialoga pravice, obveznosti in odgovornosti delodajalcev ter delavcev, kakor tudi plačna politika, plače in osebni prejemki, socialna varnost, socialna zavarovanja, varnost in zdravje pri delu, ter drugi pogoji dela. Socialni dialog oz. socialno partnerstvo je lahko dialog treh ali dveh partnerjev, odvisno od vsebine.Delovanje je na nivoju med enakovrednimi partnerji, ki jih predstavljajo sindikati, kot predstavniki delavcev, delodajalci in tudi vlada, ki po svojih pristojnostih prenaša dogovore med partnerji v zakonodajni postopek in z ustavo ter zakoni uokvirjen politični sistem.

Socialna država ni samoumeven javni projekt. Daleč od tega. Socialna država je nikoli dokončan projekt, za katerega se je potrebno boriti prav vsak dan. Dolžnost države je jasna in nedvoumna; zagotoviti ustrezno kakovost življenja njenih prebivalcev, poskrbeti za učinkovito varnostno mrežo za tiste, ki se znajdejo v neugodnih življenjskih razmerah in pa urediti ustrezen pravni okvir, ki bo omogočal polno uresničitev socialnih pravic posameznika in posameznice. Tukaj so seveda še delodajalci, ki imajo odgovornost poskrbeti za kakovostno delovno okolje delavcem, takšno okolje, ki bo razumelo delavce kot osebe z vsakodnevnimi potrebami in ne zgolj kot stroje za proizvodnjo profita, kot »delovno silo«.

Socialno partnerstvo je torej alternativa razrednemu boju, ter namesto razrednega boja predstavlja sodelovanje in oblikovanje skupnega interesa med družbenimi skupinami. Kot najvišji vrednoti socialnega partnerstva lahko štejemo socialni mir in stabilnost političnega sistema. Ko to odpove, je povsem normalno, da se delavci organizirajo. Zato delavske demonstracije, protestni shod ali javno zborovanje, ne moremo opredeliti kot stavko. Gre za povsem legitimen način sindikalnega boja, ki je nekaj povsem normalnega tudi v državah EU. Spomnimo se na velike evropske demonstracije, ki jih je organizirala Evropska konfederacija sindikatov. Izpovedna moč ljudstva na ulicah je tista, ki bi morala dati misliti preostalim akterjem socialnega partnerstva, da vzpostavijo kompromis in ravnovesje ter socialno pravičnost v naši družbi. V kolikor to ni dovolj, potem se že iz zgodovine lahko učimo, da prihaja do radikalizacije razrednega boja.

ZSSS ima vizijo, da delavci živijo v svobodi, socialni pravičnosti ter blaginji. Zato si prizadevamo k ustvarjanju solidarnega družbenega okolja in takšnih vrednot, v katerih bodo dohodki, premoženje ter življenjske priložnosti pravično razdeljeni. Dogajanja, ki jih vsi spremljamo okoli nas, so za delovanje sindikatov hudo neprijazna, skoraj že na meji dobrega okusa, sploh kar se tiče poskusov deskreditacije sindikatov. Glavna vrednota je kapital, vedno manjšo vlogo pa ima v naši družbi delo. Zato je pomembno, da ko zataji socialni dialog, ko interesov in vrednot delavcev ne moremo uveljaviti po poteh pogajanj in socialnega dialoga, uporabimo vse legitimne oblike sindikalne boja, vključno z organizacijo množičnih demonstracij.

CITAT TEDNA

..sto tavžnt brezposelnih... vlada ki se še išče.. zahojena opozicija.. disfunkcionalna policija in sodstvo.. čakalne dobe... oklepniki.. stečaji.. meneđerske nagrade.. prevzemi.. gripa... . . . . . . . . . NAŠA NAJVEČJA SKRB PA JE, ČE BOSTA DVA GEJA PRIZNANA KOT ZAKONCA... . . . nou koment..

CENIK KRŠITEV

PRISPEVKI, DRUGIČ

http://www.rtvslo.si/slovenija/bodite-pozorni-ali-gre-denar-tudi-za-vaso-pokojnino/215409


Brez komentarja.

KJE JE NAŠIH 160 MILIJONOV?

V zadnjem času je vse bolj viden izjemno velik problem neplačevanja socialnih prispevkov s strani delodajalcev. Oglejte si številke, ki dokazujejo ves obseg te nove(?) prakse delodajalcev:

Skrajni čas je, da izvedemo konkreten pritisk na javne institucije, še posebej v primerih tako težke problematike kot je neplačevanje socialnih prispevkov, kar ima za delavke in delavce zelo negativne dolgoročne posledice.

Za orientacijo - prejšnji teden je bilo kar nekaj predlogov sistemskih sprememb podanih s strani različnih političnih strank. Podajam predloge LDS-a (Sajovic) –ter SD (Bizjak Mlakar, Magajna):


Sajovic , LDS (15.10. 2009):

Pristojna ministrstva bo LDS pozvala k pripravi analize stanja o številu podjetij, ki uporabljajo možnost odloga plačila, koliko je podjetij, ki tudi brez odobrenega odloga plačila ne poravnavajo obveznosti ter kakšne so višine teh obveznosti;

Pristojna ministrstva bo LDS pozvala k pripravi analize učinkovitosti instrumenta odloga plačila prispevkov - koliko podjetjem, ki so uporabila to možnost, je uspelo poravnati obveznosti, kolikim pa ne, kakšne so višine teh zneskov;

LDS bo predlagala spremembo Zakona o davčnem postopku na način, da absolutno maksimalno število mesecev, ko se lahko uveljavlja odlog plačila prispevkov, znaša 24 mesecev od oddaje prve vloge do poplačila obveznosti, ne glede na število vlog;

Če predhodne rešitve ne bodo zadostovale, se v skrajnem primeru v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju črta določilo, da so pogoj za izračun pokojninske osnove plačani prispevki (tako kot to ni pogoj pri upoštevanju delovne dobe), s čimer se bo zaščitilo zaposlene. S tem bo ZPIZ, skupaj z DURS-om, motiviran za bolj učinkovit nadzor nad pobiranjem prispevkov ter izterjavo le-teh;

LDS bo predlagala vzpostavitev evidence podjetij, ki oddajo vlogo za odlog plačila; podjetja se morajo ob odobritvi vloge pogodbeno zavezati, da bodo svoje delavce obvestila o uporabi možnosti odloga plačila.

Julijana Bizjak Mlakar, Andrej Magajna (SD), 14.10. 2009:

Presodi naj se ustavnost (glejte tudi 33. člen Ustave RS) in zakonitost ureditve, ki omogoča DURSu oz. ZPIZu in ZZZS dogovarjanje z delodajalci o odlogu plačil prispevkov, saj gre za dogovarjanje o delu dohodka zaposlenih brez vednosti tistih, ki so lastniki tega dela dohodka in nosijo posledice dogovarjanj teh institucij skupaj s tistimi, ki jih ti delavci preživljajo. Zavestno neplačilo prispevkov je namreč tudi kaznivo dejanje.

Nemudoma naj pristojna ministrstva izvršijo nadzor nad delom Inšpektorata RS za delo, DURSa, ZPIZa, ZZZS in tožilcev. Izvedeni nadzor naj ima za rezultat korenite spremembe v delu Inšpektorata RS za delo in po potrebi tudi ostalih državnih institucij ter posameznikov. V kolikor so za oškodovanja delavcev odgovorne institucije države, je država dolžna poravnati neplačane prispevke ter vložiti ovadbe proti odgovornim osebam teh institucij.

DURS naj najmanj 1-krat letno obvesti zaposlene o vplačilih prispevkov delodajalcev, tako da bo iz obvestil jasno razvidno ali delodajalci v celoti izpolnjujejo svoje zakonske dolžnosti.

Ustanovi naj se medresorsko skupino iz predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za finance in Ministrstva za zdravje. Skupina naj pripravi predloge zakonskih sprememb, s katerimi bi se učinkovito preprečilo možnosti zlorab delodajalcev na področju delovne, socialne in zdravstvene varnosti delavcev ter korupcijo. Po vzoru socialno varnih držav naj se v roku 6 mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti ter uredi socialno in zdravstveno varnost zaposlenih v primerih, ko delodajalec ne bi izpolnil svojih obveznosti iz delovnega razmerja.

KJE SO NAŠE MEJE ?

Ob koncu meseca zmanjka za preživetje, visoki stroški položnic, prehrane… Živimo zelo skromno, ne privoščimo si veliko priboljškov.


Če si kupim maskaro, si jo kupim na dva tri leta, ko je že tako suha, da vodo noter dam.

Tudi če greš po osnovne stvari, ne prideš nikamor. Vse te stvari, če jih v tolarje preračunamo, so sedaj toliko dražje. Zdaj ni nič po en €, prej si lahko dobil kaj po recimo 200 SIT, ki pa še ni en €. Kaj pa je 10 €? To je bilo prej 2.500 SIT, si marsikaj dobil.

Izjave zaposlenih revnih (raziskava Vzroki in obseg pojava zaposlenih revnih, Fakulteta za socialno delo, 2009)

 Več:


http://www.zsss.si/index.php?option=com_content&task=view&id=506&Itemid=


Goran Lukič, ZSSS, 031 517 201

NORMALNO ?

MNENJA EVROPSKO EKONOMSKEGA SOCIALNEGA ODBORA, KI SE NAS ZELO DOTIKAJO

ces883-2009_ac_sl.doc


883 SL JANSON 28/09/2009

Evropski ekonomsko-socialni odbor SOC/341 Smernice za politike zaposlovanja držav članic Bruselj, 13. maj 2009 MNENJE Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu odločbe Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic COM(2008) 869 konč. - 2008/0252 (CNS) _ Samostojni poročevalec: g. JANSON _ Svet Evropske unije je 3. februarja 2009 skleni

ces628-2009_ac_sl.doc


628 SL KRZAKLEWSKI 01/04/2009

Evropski ekonomsko-socialni odbor SOC/297 Položaj starejših delavcev Bruselj, 25. marec 2009 MNENJE Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o položaju starejših delavcev, ki se soočajo s spremembami v industriji, ter iskanju možnosti za obvladovanje diverzifikacije starostne sestave v panogah in podjetjih (mnenje na lastno pobudo) _ Poročevalec: g. KRZAKLEWSKI _

ces629-2009_ac_sl.doc

629 SL DRBALOVA 30/03/2009

Evropski ekonomsko-socialni odbor SOC/324 Opredelitev preostalih ovir za mobilnost na notranjem trgu dela Bruselj, 30. marec 2009 MNENJE Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o opredelitvi preostalih ovir za mobilnost na notranjem trgu dela (raziskovalno mnenje) _ Poročevalka: ga. DRBALOVÁ _ Češko predsedstvo Sveta EU je 27. junija 2

ces630-2009_ac_sl.doc

630 SL MALOSSE & PIRVULESCU 27/03/2009

Evropski ekonomsko-socialni odbor SOC/325 Partnerstvo med izobraževalnimi ustanovami in delodajalci Bruselj, 30. marec 2009 MNENJE Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o partnerstvu med izobraževalnimi ustanovami in delodajalci (raziskovalno mnenje) _ Poročevalec: g. MALOSSE Soporočevalec: g. PIRVULESCU _ Češko ministrstvo za zunanje in evropske zadev

MANAGER : 10 NAJVIŠJIH PLAČ, 2008 VS. IBON: POVPREČNA BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENCA: 4 EUR! TABELA

Najnižje in najvišje mesečne bruto plače na zaposlenega v letu 2008 (IBON)

NAROBE SVET ALI IGRAJMO SE IGRO O TAJKUNIH IN POMANJKANJU STIKA Z LJUDMI

»Delavstvo v Sloveniji je danes na slabšem, kot je bilo ob koncu 19. stoletja. Na cedilu so jih pustili sindikati, ker so sindikalisti in tajkuni isto.«


Te besede nam je ponudil tednik Družina 4. oktobra. Tako je - po besedah Andreja Marka Pozniča, doktorja moralne teologije in »poznavalca družbenega nauka Cerkve« smo sindikalisti tajkuni?!

Ne, ne bom začel z nekontroliranim pljuvanjem po Cerkvi, saj bi to bilo popolnoma neproduktivno. Poleg tega nikakor in pod nobenim pogojem ne želim užaliti katerega koli pripadnika Cerkve. Prepričan sem, da je najboljša pot pot argumentov. Pa si jih poglejmo.

1. Jezus, Kristus nam je dal Svoj nauk, Govor na gori z jedrnim stavkom: »Kar želiš, da ti drugi storijo, to stori najprej ti njim.« Dal nam je zapoved ljubezni do bližnjega, ne zapovedi zbirati bogastvo in izkoriščati bližnjega. Vir: Kdo sedi na Petrovem stolu?, 3. Knjiga. Na te besede nas spomni eden slovenskih spletnih dnevnikov. Seveda je vprašanje naslednje – kakšno je bogastvo cerkve? To vprašanje bom postavil kljub temu, da spoštovani dr. Poznič trdi da je bogastvo Cerkve stereotip, ki nam ga v našem prostoru ne uspe odpraviti, ker služi preusmerjanju pozornosti od resničnih k namišljenim problemom. Če pogledamo zgolj naložbeni holding Zvon ena, ki je v lasti Cerkve, vidimo da je imela v letu 2008 po podatkih sistema Ibon 94.812.171 evrov kapitala. Ko je govora o poslovnih subjektih v katere je Cerkev močno vpeta, pa so tukaj še družba Škofijsko gospodarstvo Rast, naložbena holdinga Zvon 1 in Zvon 2 Krekova družba za upravljanje ter Metropolitana, katera je recimo večinska lastnica Gozdnega gospodarstva Bled. Ob takšni finančni sliki Cerkve tistih nekaj sindikalnih hišk, ki nam jih je še ostalo, zgleda prav žalostno in nič kaj »tajkunsko«.

Pri tem je zanimiva izjava Mirka Kraševca, ravnatelja gospodarske uprave mariborske škofije ter predsednika uprave Gospodarstvo rast d.o.o. v Mladini (2007), da Cerkev ni nikoli prebogata, če jasno pokaže, čemu to »bogastvo« nameni, če ljudje čutijo in spoznajo, da je to »njihovo« bogastvo, v službi skupnega dobrega. Podobno nam pove tudi spoštovani Dr. Poznič, ko pravi, da »Cerkev ne zagovarja kapitala, ampak ga postavlja v službo človeka«. A že omenjeni članek Mladine nas spomni, da je bivši nadškof Rode že v času socializma izjavil, da je bila Cerkev pred drugo svetovno vojno prebogata, da so bili župniki pogosto tudi gospodarski veljaki.

Dr. Poznič v istem članku govori o izgubi stika ZSSS z delavsko stvarnostjo. Te besede nikakor ne spadajo v podobo delavskega boja za pravični pokojninski sistem, boljši ekonomski položaj delavstva ali proti enotni davčni stopnji. To skupno vizijo močne socialne države je jasno in glasno izrazilo na desetine tisoče delavk in delavcev, članov ZSSS, tudi s podporo širše javnosti.

Ponovno poudarjam – ta članek ni namenjen blatenju Cerkve in njenega nauka, je le moj prispevek k razjasnitvi dejstev.

Goran Lukič

NOVE OBLIKE SINDIKALNEGA BOJA V NEMČIJI

Nemški sindikat Verdi je ubral novo taktiko delavskega boja – »flash mob«; To je navidez spontana javna množična akcija, skoordinirana izključno preko mobijev ali e-socialnih omrežij ( Facebook, gre pa tako, da se skupina oseb zbere na enem mestu z istim namenom. Tako je Verdi včeraj organiziral Flash mob z 150 osebami v supermarketu v Ascherslebenu. Le te so prišle v supermarket, prevzel vozičke, vanj vrgle kolikor je možno blaga – in tako napolnjen voziček preprosto pustile in šle ven iz trgovine z slogani »Pravične plače« in »Pravično pomeni več«. Posledica – totalen »prometni zamašek« v supermarketu. Protest je bil organiziran kot posledica nesoglasij glede plač in delovnih pogojev med Verdijem in šefi storitvenega sektorja v zvezni državi Saxony – Anhalt, Thuringia in Saxony.



http://www.youtube.com/watch?v=nCJ6ZTSh19Y&feature=player_embedded
 (video v nemščini)

MODERNIZACIJA POKOJNINSKEGA SISTEMA V REPUBLIKI SLOVENIJI

Spremembe v odnosu družbe, zaposlenih ter delodajalcev bo morala spremljati prilagoditev delovnega okolja in pogojev dela hitrim spremembam v tehnološkem in organizacijskem smislu, saj so se z doseganjem daljše življenjske dobe psihofizične sposobnosti prebivalstva bistveno spremenile in se ohranjajo v poznejša leta. Kvalitetna in primerna delovna mesta za starejše zaposlene bodo v prihodnje odražala zlasti dolgoletne izkušnje starejših zaposlenih, njihove razvite socialne mreže ter druge kompetence, izhajajoče iz delovnih izkušenj, ki so nepogrešljive in ki pozitivno vplivajo na konkurenčnost organizacij. Takšno delovno okolje pa je mogoče ustvariti le s sočasno promocijo zdravstvenega varstva, prilagodljivostjo delovnega mesta, fleksibilnih oblik delovnega časa, s prerazporeditvijo in zagotavljanjem kariernega razvoja ter omogočanjem nadaljnjega usposabljanja in vseživljenjskega učenja.


Te besede si lahko preberemo v dokumentu modernizacija pokojninskega sistema v republiki Sloveniji varna starost za vse generacije (MDDSZ). Ker sem prepričan, da bo ta dokument sprožil zelo široko javno razpravo, se bom na tem mestu osredotočil na naslednji predlog, katerega lahko prav tako preberemo v istem tekstu in sicer da se kot polno upokojitveno starost določi 65 let za oba spola.

Naredimo poskus – združimo zgornji citat z dotičnim predlogom. Kaj je s kvalitetnimi in primernimi delovnimi mesti? Kakšna je zdravstvena kondicija zaposlenih? Kako se uporabljajo izkušnje zaposlenih? Pa poglejmo odgovore.