Issue 3/2010
»VARNA PROŽNOST« - RAZVOJ IN STANJE
Od leta 1980 je splošna varnost zaposlitve v Evropi v upadu. Tako je indeks zaposlitvene varnosti (EPL ) v večini EU držav postopoma padal, kar pomeni bolj »fleksibilen« trg dela. Upad zaposlitvene varnosti preko EPL indikatorja je lepo viden preko vpogleda v dokumentacijo OECD (1999, 2004, 2008). V istem času je število t. i. »atipičnih zaposlitev« (osebe, ki niso na zaposlitvah za nedoločen čas) disproporcionalno naraslo. Po podatkih EUROSTAT (Labour Force Survey, 2010) je v letu 2008 v desetih izmed 27 EU držav delež atipičnih zaposlitev presegel 40 o.t. (glej Slika 1).
ZGODOVINA POJMA
Pojem »varna prožnost« je bil vpeljan v evropsko javno politiko z namenom uravnoteženja dviga fleksibilnih zaposlitev s socialno in ekonomsko varnostjo. Withagen in Tros (2004) podeljujeta izvor tega pojma članu danskega znanstvenega sveta za vladno politiko Hansu Adriaansensenu iz Laburistične stranke. Jeseni leta 1995 je Adriaansen lansiral ta termin v seriji govorov in intervjujev, pri čemer je pojem definiral kot premik iz varnosti dela k varnosti zaposlitve. Predlagal je uravnoteženje zmanjšanja zaposlitvene varnosti (manj stalnih zaposlitev in lažje odpuščanje) z dvigom zaposlitvenih možnosti in socialne varnosti. Do konca leta 1997 je danski parlament sprejel osnovne predpostavke »varne prožnosti« in jih leta 1999 oblikoval v poseben zakon.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju: OECD) locira začetek modela varne prožnosti na Danskem in njenem »zlatem trikotniku« tradicionalno nizke zaposlitvene varnosti, visoko razvite socialne varnosti in učinkovite politike zaposlovanja. Interakcijo teh treh spremenljivk OECD definira na naslednji način:
Danski model varne prožnosti poudarja tretjo pot med fleksibilnostjo dereguliranih Anglosaksonskih trgov dela in trdne zaščite delovnega mesta južno-evropskega trga dela. Tisti, ki jim ne uspe takojšen prehod na trg dela, so jim v pomoč aktivni programi zaposlovanja. Velika večina brezposelnih oseb, ki vplačujejo zavarovanje za brezposelnost, prejme 90 % nadomestilo predhodnega dohodka od prvega dne brezposelnosti do maksimalnega obdobja štirih let. Potencialni stranski učinki visoke stopnje nadomestitve dohodka so nevtralizirani preko obveze, da brezposelne osebe aktivno iščejo zaposlitev (OECD, 2004, p. 97).
Vendar pa se zelo pogosto pozabi, da je tako danski kot nizozemski model varne prožnosti definiran tudi preko močno razvitega socialnega dialoga. Po Wilthagnu in Trosu (2004: 175) lahko kolektivni sporazumi odstopajo od zakonskih norm v obe smeri. Unikatna značilnost nizozemskega modela varne prožnosti daje kolektivnemu pogajanju osrednjo vlogo v regulaciji zaposlitvenih razmerij. Nizka raven zaposlitvene varnosti na Danskem je prav tako kompenzirana z visoko stopnjo intermediarne vloge sindikatov, ki imajo z 80 % pokritostjo eno najvišjih številk v Evropi (EUROFOUND, 2007, 2009). Vloga kolektivnega pogajanja v zaščiti varnosti delovnega mesta je pred kratkim bila priznana tudi s strani OECD (glej: Venn: 2009: 13).
EU se je prvič obrnil na pojem varna prožnost na srečanju v Lizboni v letu 2000 (Vielle in Walthery, 2003). Posledično sta se pričela pojma »varnost« in »prožnost« vse bolj uporabljati v vse večih uradnih dokumentih.
Novembra 2006 je Direktorat Evropske skupnosti za zaposlovanja, socialne zadeve in enake možnosti objavil publikacijo »Modernising labour law to meet the challenges of the 21st Century« (EK, 2006). Julija 2007 je bil koncept varne prožnosti, kot ga razume Evropska komisija, objavljen v komunikeju Towards Common Principles of Flexicurity: More and Better Jobs Through Flexibility and Security, ki je bil kasneje objavljen v posebni brošuri. Skupni principi varne prožnosti so bili sprejeti na skupnem srečanju Sveta EU za zaposlovanje in socialne zadeve 5. in 6. decembra 2007. To odločitev je potrdil Evropski svet 14. decembra 2007.
15-letno zgodovino koncepta varne prožnosti lahko v grobem razdelimo na tri obdobja.
Obdobje 1995 – 2001 (varnost za fleksibilne zaposlitve). To obdobje sega od prve omembe pojma »varna prožnost« do srečanja EU v Lizboni leta 2000. To obdobje je zaznamovano z reformami trga dela na Nizozemskem in pričetkom akademske debate o varni prožnosti (Wilthagen, 1998, WSI 2000). V tem obdobju je bila varna prožnost bolj kot ne razumljena kot politika varovanja atipičnih zaposlitev pred negativnimi posledicami deregulacije trga dela. Evropski socialni partnerji niso bili vključeni v razpravo.
Obdobje 2001 – 2006 (»trade off« med prožnostjo in varnostjo). Drugo obdobje je trajalo do izida prvega strateškega dokumenta EU s tega področja – Zelena knjiga (»Green paper«), ki je bila objavljena konec 2006. Ta faza je bila zaznamovana z idejo o »trade-off-u« med prožnostjo in varnostjo. EU se je mestoma nanašal na varno prožnost kot na ravnotežje med prožnostjo trga dela in socialnim razvojem. OECD (2004, 2006) in Evropska komisija (2006) sta pozitivno definirala varno prožnost v njunih analitičnih publikacijah Employment Outlook in Employment in Europe, pri čemer sta videla varno prožnost kot primerno orodje za implementacijo reform trga dela. Evropski socialni partnerji so pričeli biti vključeni v razpravo.
Obdobje 2006 – zdaj (varnost skozi prožnost). V Zeleni knjigi Evropske komisije (2006) in še posebej v komunikeju Towards Common Principles (...) je bila varna prožnost razumljena kot varnost skozi prožnost, ali še več, kot »prožna varnost«, torej kot način zagotavljanja prožnosti s prilagajanjem delavcev fleksibilnim oblikam zaposlitev, primarno preko vseživljenjskega učenja. Varna prožnost je bila razumljena kot »več in boljša delovna mesta«, ker naj bi izboljševala ekonomsko učinkovitost in domnevno prispevala k pozitivnim premikom na trgu dela. EU je v tem trenutku sprejel to razumevanje varne prožnosti kot uradno politiko. Medtem pa je koncept varne prožnosti sprožil zelo aktivno debato v akademski in javni debati.
Trenutna debata o varni prožnosti se odvija predvsem na kvalitatitivni ravni. Nekateri politiki in strokovnjaki opozarjajo, da so javno politični učinki varne prožnosti precej nejasni. Glavni normativni argument – varna prožnost izboljšuje ekonomsko učinkovitost – je še vedno pod vprašajem. Ker je trenutna ekonomska in socialna kriza postavila pod vprašaj že kar nekaj najmočnejših osnovnih normativnih trditev, kot npr. prednosti finančne liberalizacije, je logično, da se empirično preveri koncept varne prožnosti v času krize.
INDIKATORJI PROŽNOSTI, VARNOSTI IN MAKROEKONOMSKA SITUACIJA
Spremenljivke v analizi so bile izbrane na način, da izražajo prožnost, varnost in učinke gospodarske krize na makro ravni. Podatki za prožnost in varnost so vzeti za zadnje leto pred gospodarsko krizo (2007), z namenom, da prikažejo predkrizno stanje. Podatki, ki prikazujejo učinek gospodarske krize, so vzeti iz najbolj pomembnih makroekonomskih indikatorjev v letih 2008 – 2010.
Prožnost je razbita na institucionalno in dejansko prožnost.
Institucionalna prožnost temelji na OECD indikatorju zaposlitvene varnosti, tako za redno kot začasno zaposlitev (EPL indikator). Vrednost EPL indikatorja sega od 0 (optimalno fleksibilen trg del) do 6 (najbolj rigiden trg dela) (OECD, 2010).
Dejanska prožnost temelji na statističnih podatkih deleža atipičnih zaposlitev in neprostovoljne delne zaposlitve v skupni zaposlitvi (EUROSTAT, 2010).
Varnost je definirana preko deleža porabe za socialno varnost v % BDP (OECD, 2010) ter preko deleža socialnih transferjev v % BDP (OECD, 2010).
Da bi reflektirali spremembo makroekonomske situacije med leti 2008 in 2010, so bili vzeti v obzir stopnja neizkoriščenosti polnega ekonomskega potenciala kot % BDP (OECD, 2010), dvig javnega dolga kot delež BDP (OECD, 2010), velikost finančnih paketov pomoči (»bailout package«) kot % BDP (IMF, 2009) ter dvig stopnje brezposelnosti (EK, 2010; OECD, 2010). Finančni paket pomoči je razumljen kot interventna pomoč brez povratnih učinkov, torej z drugimi besedami, s čisto izgubo (nasprotno pa lahko javna vlaganja v infrastrukturo, inovacije, znanost, izobraževanje, zdravje sicer resda dvignejo javni dolg, vendar pa omogočajo posredna vračanja v prihodnosti). Brezposelnost je razumljena kot najbolj negativen socialni učinek gospodarske krize. Ti indikatorji niso neodvisni med seboj. Javni dolg je recimo v delni povezavi z drugima dvema indikatorjema – znižanje produktivnosti zniža znesek davkov, medtem ko finančni paketi prav tako obremenjujejo javne finance.
MAKROEKONOMSKA ANALIZA VARNE PROŽNOSTI
Iz razpoložljivih podatkov OECD je razvidno, da višja prožnost trga dela ne predstavlja nikakršne prednosti v času ekonomske in socialne krize. Ko se pojavi kriza, se istočasno pojavijo ekonomske izgube na ravni podjetja in prilaganja trga dela ne ravni države, kar ima za posledico poslabšanje tako ekonomske kot socialne slike (poslabšanje ekonomskih kazalcev in dvig brezposelnosti). Dodatno poslabša situacijo breme javnofinančnih paketov pomoči.
Eden izmed razlogov za trditev, da varna prožnost v času krize ni nikakršen sveti gral, je morebiti v tem, da visoka stopnja razpoložljivosti eksterne fleksibilnosti v »dobrih časih« opogumlja delodajalce k bolj tveganim odločitvam, ker bodo potencialne izgube pač kompenzirane preko prilagajanja trga dela v času krize.
Na drugi strani pa nizka stopnja fleksibilnosti omejuje tvegano ekonomsko obnašanje. Posledično podjetja operirajo na bolj stabilen in varen način, izvajajo manj prilagoditev dela, kar je pozitivno za zaposlovanje in manj obremenjujejo državo z dodatnimi socialnimi izdatki za podporo brezposelnim. Z drugimi besedami – varna prožnost v času krize je bolj ovira kot prednost.
Če pa analiziramo varno prožnost preko kombinacije analize prožnosti in varnosti ter upoštevajoč vpliv poslabševanja ekonomske situacije med leti 2008 – 2010, pa pridemo do naslednjega zaključka:
Ekonomska in socialna kriza je močnejša v državah z visoko fleksibilnostjo in šibkejša v državah s sistemom široke socialne varnosti.
ZAKLJUČEK
Gledano s perspektive ekonomske in socialne krize je koncept varne prožnosti ovira, z nekaj rezervacijami v primerih visoke stopnje socialne varnosti. Najnovejši predlog Evropske komisije »varnost skozi fleksibilnost« se zato izkaže kot brezpogojna ovira v času krize.
Koncept varne prožnosti kot ga promovira Evropska komisija zato pade na izpitu ekonomske in socialne krize. To pomeni, da potrebuje koncept varne prožnosti globoko revizijo in da se ne sme več uporabljati v obstoječi obliki. Boljša alternativa je lahko »normalizacija« zaposlitvenih razmerij, t. j. zmanjševanje fleksibilnosti, kar bi lahko med drugim imelo rezultat tudi v znižanju izdatkov za socialno varnost.
PRILOGA: KAJ ZARES ŠTEJE?
KOMENTAR:
Nemčija ima po klasifikacijah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Svetovne banke (World bank) oziroma Svetovnega foruma (World Forum) bolj »rigiden« trg dela. Poleg tega nameni večji delež svojih proračunskih odhodkov socialnim izdatkom. A kljub temu so njeni ekonomski kazalci izrazito boljši od Združenega kraljestva, ki se ponaša s t. i. »fleksibilnim« trgom dela. Tako se je stopnja brezposelnosti (ILO metodologija) v času med aprilom 2008 in 2010 v Nemčiji celo znižala, kar še zdaleč ne drži za Združeno kraljestvo. Hkrati pa je Nemčija šest mest višje na globalni lestvici kompetitivnost Svetovnega foruma. Je pa pomembno opozoriti, da je delež vlaganj v raziskave in razvoj Nemčije relativno višji od tistega v Združenem kraljestvu.
Če se vrnemo k stopnji brezposelnosti v Nemčiji, je velik del zaslug za to povzel program skrajševanja delovnega časa. Posledično prav nemški primer pokaže učinkovitost ustrezne kombinacije institucionalnih aranžmajev in visoke interne fleksibilnosti kot efektivnega mehanizma prilagajanja, ki koristi tako delavcem (varnosti dela in zaslužka) kot tudi delodajalcem (obdrži se kvalificiran kader).
Po drugi strani pa se je stopnja brezposelnosti v Združenem Kraljestvu neprimerno bolj dvignila glede na Nemčijo. Ob upoštevanju zelo nizke stopnje zaposlitvene varnosti in odsotnosti državnih mehanizmov delitve dela se je izguba dela prenesla neposredno v odprto brezposelnost (Watt, 2010).
Pripravil:
Goran Lukič, svetovalec v ZSSS za socialno področje,
zaposlovanje in migracije
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar