DRUG VIDIK REFORME TRGA DELA IN POKOJNISKE REFORME – DRUŽBENE NEENAKOSTI UBIJAJO,KAJNE?

TRI ZGODBE






PRVA ZGODBA: SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA



V drugi polovici leta 2008 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila poročilo »Closing the gap in generation«, v katerem se ukvarja z vplivom socialnega okolja na dolžino življenjske dobe.

Številke so mestoma prav neverjetne - Pričakovana življenjska doba deklice, rojene v Lesotu, je 42 let nižja od

pričakovane življenjske dobe njene vrstnice, rojene na japonskem. Deček, rojen v glasgowskem predmestju Calton, v povprečju umre 28 let prej od dečka, rojenega v predelu Lenzie, čeprav ta leži vsega 13 kilometrov stran. Podobno nekdo, ki se rodi v londonski četrti Hampstead, živi 11 let dlje od vrstnika, ki se rodi v komaj pet postaj podzemske železnice oddaljenemu predelu Londona z imenom St. Pancras. Biologija ne more pojasniti nobene od zgoraj navedenih razlik v pričakovani življenjski dobi ali smrtnosti nosečnic, opozarja najnovejše poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki se posveča vplivu družbenih neenakosti na zdravje in življenje ljudi. Nasprotno, ugotavlja poročilo, omenjene razlike so rezultat socialnih okolij, v katerih se ljudje rodijo, odraščajo, delajo in živijo ter se nazadnje postarajo. Te »socialne determinante zdravja« so bile težišče tri leta trajajoče študije, v kateri so ugotovili, da »socialne nepravičnosti na veliko ubijajo ljudi«. »Na prvi pogled se zdi, da se zdravstveno stanje prebivalstva izboljšuje premo sorazmerno z naraščanjem nacionalnega bogastva, da se torej povečuje z rastjo bruto domačega proizvoda. Poročilo razbija to iluzijo in opozarja, da večje nacionalno bogastvo še ne vodi samodejno do višjega nacionalnega zdravja, če ga ne spremlja tudi pravična razdelitev tega bogastva. Za Svetovno zdravstveno organizacijo je nesprejemljivo, da je plačilo stroškov lastnega zdravljenja pahnilo v revščino kakih sto milijonov ljudi, opozarja pa tudi na približno 49 milijonov prebivalcev ZDA, ki niso zdravstveno zavarovani.





Ob pogledu na današnji svet se vse prevečkrat zdi, kot da smo kar preveč prilagojeni nanj, kar prevečkrat kar sprijaznjeni z njegovimi »stranskimi učinki«. In kakšni so ti »stranski učinki«?

1.Fleksibilna delovna sila je s strani gospodarstva razumljena kot prispevek h konkurenčnosti. Vendar – po besedah poročila fleksibilnost dela prinaša s seboj povišane možnosti psihičnih obolenj. Še več: pridobljeni dokazi vodijo v zaključek, da je med t.i. »fleksibilnimi« delavci večja smrtnost kot med delavci, ki imajo v žepu pogodbo za nedoločen čas. Tako je po raziskavi o pojavnosti psihičnih obolenj med Španskimi fizičnimi delavci (Artazcoz in ostali,2005) za slabim duševnim zdravjem trpelo nekaj več kot 5% stalno zaposlenih moških – in po drugi strani nekaj več kot četrtina moških brez pogodbe. Med ženskami je to razmerje 13%: 33%. V istem poročilu je na strani 30 navedeno, da bodo težave z duševnim zdravjem v prihodnosti postale izjemno velik družben problem. Ocenjeno je, da bo do leta 2030 najpogostejši zdravstveni problem v ekonomsko stabilnih državah težave z depresijo (Mathers & Loncar, 2005).

2.Bolezni srca in ožilja so prvi globalni razlog smrtnosti. V letu 2005 je zaradi bolezni srca in ožilja umrlo 17,5 milijona ljudi. Več kot 80% smrti zaradi bolezni srca in ožilja se zgodi v državah s povprečno nizkimi in srednjimi dohodki. (WHO)




DRUGA ZGODBA: UNIVERZA V LEICESTRU



17. novembra 2008 je Carol Jagger objavila rezultate mednarodne raziskave o razlikah v življenjski dobi glede na različne regije EU. Raziskava je med drugim ugotovila, da prebivalci premožnejših EU držav živijo 14 let dlje kot prebivalci revnejših vzhodnih EU držav.



Sicer pa življenjska doba v EU stalno narašča in se je leta 2005 ustalila na 78,9 letih za takratne 50 letnike in 83,5 leti za 50 letnice.



Raziskava je ugotovila sledeče: povprečni prebivalec Nizozemske, Švedske in Malte bo živel krepko čez sedemdeseta leta brez nujnosti da zavre svoje aktivnosti – kar je deset zdravih let več v primerjavi s sosedi iz Madžarske, Latvije, Slovaške in Litve. Raziskava , ki je bila objavljena v Angleški zdravstveni publikaciji The Lancet pravi,da imajo prebivalci starih EU držav (EU15) tako daljša kot kvalitetnejša življenja kot prebivalci ostalih EU držav.



TRETJA ZGODBA: ZDRUŽENO KRALJESTVO: REVNEJŠI ŽIVIJO DESET LET MANJ



Po poročanju najnovejše raziskave statističnega urada Združenega kraljestva je življenjska doba revnejšega sloja prebivalstva v VB deset in več let nižja od povprečja. V Blackpoolu živijo moški v povprečju 73,6 let, kar je 10,7 let manj od Kensingtona in Chelsea v Londonu, kjer moški dosežejo 84,3 let. Podobno ženske v Lancashireju v povprečju živijo 78,8 let, kar je 10,1 let manj od prebivalk predmestja Londona, ki v povprečju živijo 89,9 let.



Michele Mitchell, direktorica za skrbstvo pri organizaciji Age UK je medtem povedala da morajo biti te razlike v življenjski dobi soočene z namero vlade po dvigu upokojitvene starosti; »z 13 letno razliko v življenjski dobi med posameznimi regijami države je šokantno, da primarno zdravstvo še vedno ni doraslo temu problemu (…) To poročilo sledi obvestilu vlade o dvigu pokojninske starosti, kar pa bo najbolj udarilo tiste z najkrajšo življenjsko dobo v najrevnejših predelih VB«.



In tako se družbene neenakosti podrejajo fiskalni konsolidaciji, fleksibilizaciji trga dela in pokojninskim reformam…



Goran Lukič, 4.7. 2010