POGAJANJA O POKOJNINSKI REFORMI

Ljubljana, 19.7.2010


Dne 16. 7. 2010 so se nadaljevala pogajanja med socialnimi partnerji in vlado glede nove pokojninske reforme, ki pa žal niso prinesla nikakršnega premika. Minister Svetlik namreč še naprej trmasto vztraja pri izhodišču, da je dejansko upokojitveno starost moč doseči primarno s kaznovalno politiko (malusi in nižjo odmerno stopnjo), ne pa s politiko stimuliranja, t.j. z bonusi. Tako je zadnji predlog, da bi delavka oz. delavec dosegel pogoje za polno pokojnino (pokojnino brez malusov) pri 41 letih (ženske) oz. 43 letih (moški) pokojninske dobe. Pri tem g. minister očitno pozablja na dejstvo, da velika večina zaposlenih, zlasti delavke, niti danes realno ne morejo doseči pogojev za pokojnino brez malusov oziroma brez znižane odmerne stopnje. Vzroke za upokojevanje na prvi možen datum gre tako iskati predvsem v pogojih dela, pritiskih na delovnem mestu, šikaniranju starejših delavcev, vedno večjem obremenjevanju, mobingu, … Zgolj zakonsko podaljševanje pokojninske dobe tovrstnih vzrokov ne bo odpravilo. Ravno nasprotno, še bolj jih bo povečalo, kar bo pripeljalo do tega, da bodo delavke in delavci »izgoreli« na delovnem mestu, povečevala se bo bolniška odsotnost, brezposelnost (ob predlogu znižanja odpravnin in krajšanja odpovednih rokov zlasti starejših), povečevali se bodo izdatki zdravstvene blagajne, … Pravilnejša pot bi bila pot investicij, odpiranja novih delovnih mest, vzpodbud za zaposlovanje mladih, ustvarjanje pogojev, ki bodo starejšim delavkam in delavcem olajšali opravljanje dela (npr. delitev delovnega mesta, zaposlovanje s krajšim delovnim časom, prilagoditev delovnih mest) in podobno.



Vzdržnost pokojninske blagajne in zaustavitev padanja pokojnin vsekakor ne bo povzročilo zaostrovanje upokojitvenih pogojev, temveč predvsem zagotovitev drugih virov financiranja pokojninske blagajne. Tako bi lahko dodatna finančna sredstva poiskali predvsem v dvigu prispevne stopnje za delodajalce (Slovenija je edina država, kjer so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce nižji od prispevkov, ki jih plačujejo delavci), od uvedbe davka na luksuz, obdavčitve finančnih transakcij med pravnimi osebami (tim. Robin Hood davek), od obdavčitve prihodkov od dividend, od dosledne izterjave neplačanih prispevkov, zmanjševanju »sive ekonomije«, dela na črno ipd. Skratka, ob predpostavki, da bo v Sloveniji vedno manj delovno aktivnega prebivalstva (tudi zaradi razvoja tehnologije) je iluzorno pričakovati, da bo zgolj podaljševanje delovne aktivnosti prispevalo k vzdržnosti pokojninske blagajne. Že zaradi tega je nujno potrebno pristopiti k iskanju drugih virov financiranja pokojninske blagajne. Tovrstnega napora in iznajdljivosti pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve žal ne premore. Ali pa nima volje in raje obremenjuje delavce, ne pa kapital!



Iz ekonomskih izračunov je razvidno, da podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 18 najugodnejših zaporednih let na 34 najugodnejših let, kot predlaga vlada, pomeni padec pokojnin za približno 15 %. Če k temu dodamo še predlagano formulo za usklajevanje pokojnin, lahko kar hitro ugotovimo, da bi predlagana reforma prinesla realen padec pokojnin ter da bi se povečalo število prejemnikov varstvenega dodatka. Povedano z drugimi besedami, povečalo bi se število »revnih upokojencev«, ki bi bili primorani za ohranitev minimalnega življenjskega standarda zastaviti tudi svoje premoženje v korist države (po predlogu Zakona o socialno varstvenih prejemkih), ali pa po predlogu Zakona o malem delu opravljati malo delo.



V ZSSS se zavzemamo, da se cilji pokojninske reforme ( t.j. vzdržnost pokojninske blagajne in zaustavitev padanja pokojnin) morajo poskušati najprej doseči z drugimi ukrepi (drugi viri financiranja ter dosledno spoštovanje zakonskih določb in vzpodbudami za daljšo delovno aktivnost tistih, ki to zmorejo) ne pa, da se že takoj na začetku pristopi k ukrepom, ki dokazljivo poslabšujejo položaj delavk in delavcev. Popolnoma nelogično je, da bi se podaljševala pokojninska doba za pokojnino brez malusov ali znižane odmerne stopnje, če mladi že dandanes ne dobijo redne zaposlitve in če velika večina že sedaj zaposlenih delavk in delavcev tudi do 65. leta starosti ne bo nikoli dosegla ali zmogla 41 oz. 43 let pokojninske dobe.



Pogajanja se nadaljujejo v sredo, 21. 7. 2010. V kolikor pa vlada ali za njo državni zbor ne bosta sprevidela nesprejemljivost Svetlikovih predlogov, nas v ZSSS čakajo priprave na referendum.



Andrej Zorko

izvršni sekretar ZSSS za pravno področje