POKOJNINE PO PAHORJU – 1. del

Pri pregledu nove pokojninske zakonodaje ugotavljamo, da vlada pristopa k spremembam izključno z enim samim ciljem, in ta je zmanjšati stroške proračuna. Upokojenci in bodoči upokojenci zaradi negospodarnih ukrepov vlade postajajo breme. Kaj reforma pomeni za posameznika, vlade niti najmanj ne zanima!

Na kakšen način bodo prizadeti zaposleni, bodoči upokojenci?

POKOJNINSKA OSNOVA

Pokojninska osnova je ključna pri odmeri starostne pokojnine. Po novem zakonu se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo mesečna povprečja osnov za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki. Bistvena sprememba pri določitvi pokojninske osnove v novem predlogu zakona, glede na sedanji zakon, je v tem, da sedanji zakon v primeru bolniške odsotnosti ne znižuje pokojninske osnove, saj se ta odmerja od mesečnega povprečja plač, predlagani novi zakon pa jo v teh primerih znižuje.

Za izračun pokojnine je potrebno pokojninsko osnovo pomnožiti z odmerno stopnjo. Ta se, po sedanjem zakonu, od leta 1999 stalno znižuje, in sicer iz 85 % na 72,5 %. Novi zakon predvideva fiksno odmerno stopnjo v višini 80 %, za vsako nadaljnje leto dela pa dodatno še 2,0 %. Predlog novega zakona prinaša tudi nova prehodna obdobja, ki pa so, kot je očitno, le pesek v oči ljudem, ki se bodo upokojevali do leta 2024. Kljub novemu predlogu zakona se še naprej znižuje pokojninska osnova in s tem tudi pokojnine. Sicer ne zaradi odmernega odstotka, temveč zaradi podaljševanja obdobja za izračun pokojninske osnove. Vlada nam zaradi višje odmerne stopnje (80 %) razlaga, da bomo na boljšem. Pa bomo res? NE, NE BOMO! Od pokojninske osnove, iz katerihkoli zaporednih najbolj ugodnih 34 let, se nam pokojninska osnova zmanjšuje do 20 %. Torej, delali bomo tri leta dlje, izračuni pokojnin pa kažejo, da se bodo v povprečju te zmanjšale.

IZRAZI, KOT SO ODMERNA STOPNJA, POKOJNINSKA OSNOVA ITD., BEGAJO LJUDI IN PRIDEJO ŠE KAKO PRAV POLITIKOM. NIHČE PA ODKRITO NE POVE, DA BOMO 43 LET DELALI ZA ENAKE OZIROMA NIŽJE POKOJNINE KOT ČE BI DELALI 40 LET. TAKO NAM JE PAHORJEVA VLADA V SVOJEM PREDLOGU ZAGOTOVILA TRI BREZPLAČNA LETA DELA VEČ.

Kje nam vlada jemlje pri izračunu pokojninske osnove

1. Pri izračunu pokojninske osnove se mesečna povprečja osnov zmanjšajo za davke in prispevke. Že tukaj vlada škoduje večini zaposlenih, saj večina delavcev prejema do 70 % povprečne bruto plače v RS. Pri izračunu se namreč upošteva povprečna stopnja davkov in prispevkov v RS.


Primer: zaposleni, ki prejema minimalno plačo (z vsemi olajšavami), plača davke in prispevke po stopnji 23,5 %, tisti z 20.000 € bruto plače pa po stopnji 52,3 %. Pri izračunu pokojninske osnove se upošteva za vse enako povprečje, ki velja za dano leto v RS, npr. za leto 2009 v višini 35,37 %. Tako se pokojninska osnova in s tem tudi pokojnina delavcev z nižjimi plačami zmanjša za več, tistim z višjimi plačami pa za manj, kar posledično pomeni, da delavci z nižjimi plačami financirajo višjo pokojnino direktorja kot bi mu pripadala, če bi se upoštevala njegova realna stopnja davkov in prispevkov (52,3 %).


2. Zaradi podaljšanja števila let, ki se upoštevajo za izračun pokojnine, iz najboljših 18 na 34 let, se bodo zelo zmanjšale pokojninske osnove - celo do 20 %, zaradi tega pa tudi starostne pokojnine. Prav tako je dejstvo, da zaposleni ne prejemamo enakih plač v vsem obdobju zaposlenosti.


Primer 1: Če bi po koncu prehodnih obdobij imel moški za najboljših 18 let 595 € pokojninske osnove (cca. 789 € neto plače) oziroma odmerjeno pokojnino v višini 431 €, bi se zaradi podaljšanja števila let uporabljenih pri izračunu pokojninske osnove na 34 let, njegova pokojninska osnova zmanjšala. Pokojninska osnova bi znašala le še 451 €, starostna pokojnina pa 388 €. Tako bi za podaljšanje delovne dobe za tri leta prejel za 43 € manj starostne pokojnine.



Primer 2: Če bi po koncu prehodnih obdobij imela ženska za najboljših 18 let 740 € pokojninske osnove (cca. 982 € neto plače), oziroma 537 € starostne pokojnine, bi s podaljšanjem števila let za izračun pokojninske osnove njena pokojninska osnova znašala le še 452 €, njena starostna pokojnina pa 389 €. Za več dela in pozno upokojitev bi tako ta ženska prejela 148 € manjšo pokojnino.

Do ljudem prijaznejše pokojninske reforme lahko pridemo le skupaj, najprej z oddajo podpisa za razpis referenduma, zato z glasom PROTI na referendumu!

Nadaljevanje sledi !