TEŽKO DELO IN ZGODNJA UPOKOJITEV

Poklici ki vključujejo »težko delo« bodo morebiti izključeni iz predloga Nizozemske vlade po dvigu upokojitvene starosti iz 65 na 67 let. Koncept »težkega dela« je multi – dimenzionalen; kajti ne sme biti zasnovan zgolj na fizičnem pritisku na delu ampak more vzeti v obzir tudi psihološko breme na delovnem mestu. Prav zato bo identifikacija poklicnih področij z »težkimi deli« kar precej otežkočena.

Starajoča se delovna sila pomeni zniževanje participacije na trgu del širom Evrope, vključujoč Nizozemsko. Zato da bi zadržali dovolj veliko stopnjo participacije na trgu dela, nizozemska vlada predlaga dvig upokojitvene starosti iz 65 na 67 let. Vendar pa se lahko zgodi, da bo iz teh sheme izključila »težja dela«. Prav zato je potrebno definirati ta pojem in definirati poklicna polja v katerih se pojavlja.

»Težko delo« je pogosto definirano preko 3D definicije – »dirty, dangerous, demanding«. Povečini se povezuje z fizično zahtevnimi delovnimi mesti, ki se najdejo v kmetijstvu, gradbeništvu in industriji. Vendar pa takšno delo ne prevladuje na Nizozemskem kjer je več kot 75% delovne populacije zaposlene v storitvenem sektorju, kjer je izpostavljenost fizičnim dejavnikom na delovnem mestu nižja.

Dejavniki tveganja povezani z »težkim delom«

Zadnja raziskava Smuldersa in ostalih (2009), ki je uporabljala podatke iz Nacionalne raziskave o delovnih pogojih (Nationale Enquête Arbeidsomstandigheden, NEA) je pokazala, da je izpostavljenost temu, kar se tradicionalno razume kot težko delo (nevarno, glasno, fizično zahtevno) povezano z:

- Negativnimi zdravstvenimi učinki kot fizične in psihične težave

- Odsotnost z delovnega mesta

- Znižana zmožnost dela do 65 leta starosti

Študija je prav tako ugotovila da izpostavljenost psihofizičnim dejavnikom kot visok pritisk na delovnem mestu, čustveno zahtevno delo, nadlegovanje in agresija, znižana stopnja avtonomije in znižana možnost samoiniciativnosti na delovnem mestu prav tako, če ne mestoma celo bolj povzroča negativne zdravstvene učinke (glej tabelo 1). Poklicna področja z visoko stopnjo psihosocialnega tveganja morajo potemtakem tudi biti vzeta pod definicijo poklicnih področij kjer delavci opravljajo »težka dela«.

Rezultati multiple regresivne analize pokažejo, da so psihološki in še posebej psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu povezani z učinkom na zdravje.

TVEGANI POKLICI


V luči zgoraj definiranih fizičnih in psihosocialnih tveganj je možno mapiranje poklicev na način identificiranja »tveganih« polj, t.j. tistih poklicev ki so izpostavljeni visoki stopnji tveganja pri delu. Spodnja slika tako prikazuje relativno fizično in psihosocialno izpostavljenost dvajsetih najbolj pogostih poklicev na Nizozemskem kot tudi relativno velikost poklicne skupine.

V primeru da je edini kriteriji »težkega dela« visoka stopnja fizičnega napora, so te skupine vodovodarji, gradbeni delavci in soboslikarji. Ko pa je kot dodaten kriterij vključen tudi psihosocialen pritisk, so poklicne skupine izpostavljene tveganju zdravstveni delavci, policisti in gasilci ter vozniki vlakov ter avtobusov. V tej skupini je veliko več zaposlenih kot v skupini z visoko stopnjo fizičnega pritiska.

Fizični in psihosocialni pritiski 20 najbolj pogostih poklicnih skupin

 
Vir: NEA, 2007–2008


TEŽKO DELO JE MULTIDIMENZIONALNO

Debata o težkem delu se je pričela ker je nizozemsko ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje želelo oblikovati izjeme za osebe, ki izvajajo težka dela, v času ko se bi upokojitvena starost dvignila na 67 let. Pokazano je bilo, da je koncept »težkega dela« multidimenzionalen in da se ga ne more povezovati zgolj z fizično težkim delom. V najmanjši meri so more namreč v to definicijo vključiti tudi psihosocialno obremenitev na delovnem mestu.

Vendar pa je potrebno v to debato vključiti več polj, vključno z dejstvom da so zaposleni v isti poklicni skupini različno izpostavljeni fizičnim in psihosocialnim tveganjem. Poleg tega pa raziskava Smuldersa z sodelavci ni raziskala sprememb v dejavnikih tveganja skozi čas. Ti odnosi ponavadi definirajo točke preloma, in brez njih je dokaj težko ugotoviti, katera delovna mesta so »težka« in katera ne.

Zaključek je ta, da bo kar težko oblikovati celovit seznam izjem v poklicnih skupinah v okviru dviga upokojitvene starosti na 67 let.

Vir: EUROFOUND, 23. 7. 2010

SLOVENSKI TRG DELA – VISOKA OBREMENITEV


Približno 40 % vseh delovno aktivnih prebivalcev je izjavilo, da so na svojem delovnem mestu podvrženi psihičnim pritiskom. 80 % jih je preobremenjenih z delom, z visokimi zahtevami in s časovno stisko, skoraj 20 % jih je izpostavljenih nadlegovanju, zmerjanju, šikaniranju ali psihičnemu nasilju (SURS, podatki za drugo četrtletje 2007)

Obenem pa je izredno zaskrbljujoč podatek, povezan z vprašanjem v kolikšnem obsegu so zaposleni izpostavljeni negativnim (grožnje, prisile, kazni, ukazovanja, ustrahovanja, ipd) in koliko pozitivnim signalom v delovnem okolju. Idealno razmerje bi po mnenju znanstvenikov z ugledne klinike Mayo v ZDA moralo biti 5 : 1 v prid pozitivnim sporočilom. Uspelo jim je dokazati še nekaj več; če smo permanentno izpostavljeni večji količini pozitivnih vibracij, se naša življenjska doba utegne celo podaljšati za celih deset (10) let! Primerjave z poslovnim okoljem v razviti Evropi je pokazalo, da je to razmerje tam le okoli 3 : 1 v prid pozitivne klime, medtem, ko so prav merjenja količine negativne energije v podjetjih in organizacijah v Sloveniji pokazala, da je to razmerje šokantnih 1 : 1 (Gruban, 2010).

Slovenija je na primerjalni lestvici intenzivnosti dela z indeksom 54 med 31 državami na prvem mestu. V sferi ekstenzivnosti dela (več kot 48 delovnih ur/ teden) se Slovenija nahaja na 11 mestu, kar jo (spet) uvršča v zgornjo polovico analiziranih držav (EUROFOUND, 2007).

Ob sobotah je do uvedbe sobotnega dela v državni upravi delalo 59 % delavcev in ob nedeljah 36 %, več le v Bolgariji, Romuniji, Turčiji in Hrvaški (EUROFOUND, 2007).

Slovenija glede na izsledke EUROFOUND raziskave sodi v skupino organizacij napornega dela, katere značilnosti so visoka intenzivnost in nizka avtonomija dela.

Več kot četrtina (27,3%) vprašanih iz Slovenije se jih boji, da bodo v prihodnjih šestih mesecih izgubili službo., kar je dvakrat več od 13% povprečja analiziranih držav (EUROFOUND, 2007).

Malce manj kot tretjina (30,6%) jih meni, da so za svoje delo zelo dobro plačani, kar je manj od nekaj več kot 40% povprečja analiziranih držav (EUROFOUND,2007).

Kar 62 % vprašanih iz Slovenije je potrdilo, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje, kar je skorajda dvakrat več od povprečja držav EU27 s 35 % (EUROFOUND, 2007).

Slovenija s povprečjem 8,7 dneva bolniške odsotnosti na delavca na leto na drugem mestu med 31 državami. Med 27 državami EU je povprečje 4,5 dneva bolniške odsotnosti (EUROFOUND, 2007).

Raziskava Inštituta za razvoj človeških virov iz leta 2006, v kateri je sodelovalo 946 oseb, je pokazala, da zgolj 40% oseb, zajetih v raziskavo, ne kaže znakov izgorevanja. 30 odstotkov jih kaže znake preizčrpanosti (prva stopnja izgorevanja), 22 odstotkov jih kaže znake ujetosti (druga stopnja izgorevanja), 8 odstotkov pa jih je izgorelih, od teh jih je skoraj polovica že doživela adrenalni zlom.

To po besedah nosilke raziskave Andreje Pšeničny lahko pomeni dvoje: da veliko ljudi nosi v sebi storilnostno pogojeno samopodobo ter da so okoliščine življenja in dela v Sloveniji zelo obremenjujoče.





Če ponovimo že omenjeno študijo iz Nizozemske - študija je ugotovila da izpostavljenost psihofizičnim dejavnikom kot visok pritisk na delovnem mestu, čustveno zahtevno delo, nadlegovanje in agresija, znižana stopnja avtonomije in znižana možnost samoiniciativnosti na delovnem mestu prav tako, če ne mestoma celo bolj povzroča negativne zdravstvene učinke.

In prav v teh indikatorjih Slovenija močno izstopa.



Pripravil: Goran Lukič, ZSSS