TRI ZGODBE
PRVA ZGODBA: SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA
V drugi polovici leta 2008 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila poročilo »Closing the gap in generation«, v katerem se ukvarja z vplivom socialnega okolja na dolžino življenjske dobe.
Številke so mestoma prav neverjetne - Pričakovana življenjska doba deklice, rojene v Lesotu, je 42 let nižja od
pričakovane življenjske dobe njene vrstnice, rojene na japonskem. Deček, rojen v glasgowskem predmestju Calton, v povprečju umre 28 let prej od dečka, rojenega v predelu Lenzie, čeprav ta leži vsega 13 kilometrov stran. Podobno nekdo, ki se rodi v londonski četrti Hampstead, živi 11 let dlje od vrstnika, ki se rodi v komaj pet postaj podzemske železnice oddaljenemu predelu Londona z imenom St. Pancras. Biologija ne more pojasniti nobene od zgoraj navedenih razlik v pričakovani življenjski dobi ali smrtnosti nosečnic, opozarja najnovejše poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki se posveča vplivu družbenih neenakosti na zdravje in življenje ljudi. Nasprotno, ugotavlja poročilo, omenjene razlike so rezultat socialnih okolij, v katerih se ljudje rodijo, odraščajo, delajo in živijo ter se nazadnje postarajo. Te »socialne determinante zdravja« so bile težišče tri leta trajajoče študije, v kateri so ugotovili, da »socialne nepravičnosti na veliko ubijajo ljudi«. »Na prvi pogled se zdi, da se zdravstveno stanje prebivalstva izboljšuje premo sorazmerno z naraščanjem nacionalnega bogastva, da se torej povečuje z rastjo bruto domačega proizvoda. Poročilo razbija to iluzijo in opozarja, da večje nacionalno bogastvo še ne vodi samodejno do višjega nacionalnega zdravja, če ga ne spremlja tudi pravična razdelitev tega bogastva. Za Svetovno zdravstveno organizacijo je nesprejemljivo, da je plačilo stroškov lastnega zdravljenja pahnilo v revščino kakih sto milijonov ljudi, opozarja pa tudi na približno 49 milijonov prebivalcev ZDA, ki niso zdravstveno zavarovani.
Ob pogledu na današnji svet se vse prevečkrat zdi, kot da smo kar preveč prilagojeni nanj, kar prevečkrat kar sprijaznjeni z njegovimi »stranskimi učinki«. In kakšni so ti »stranski učinki«?
1.Fleksibilna delovna sila je s strani gospodarstva razumljena kot prispevek h konkurenčnosti. Vendar – po besedah poročila fleksibilnost dela prinaša s seboj povišane možnosti psihičnih obolenj. Še več: pridobljeni dokazi vodijo v zaključek, da je med t.i. »fleksibilnimi« delavci večja smrtnost kot med delavci, ki imajo v žepu pogodbo za nedoločen čas. Tako je po raziskavi o pojavnosti psihičnih obolenj med Španskimi fizičnimi delavci (Artazcoz in ostali,2005) za slabim duševnim zdravjem trpelo nekaj več kot 5% stalno zaposlenih moških – in po drugi strani nekaj več kot četrtina moških brez pogodbe. Med ženskami je to razmerje 13%: 33%. V istem poročilu je na strani 30 navedeno, da bodo težave z duševnim zdravjem v prihodnosti postale izjemno velik družben problem. Ocenjeno je, da bo do leta 2030 najpogostejši zdravstveni problem v ekonomsko stabilnih državah težave z depresijo (Mathers & Loncar, 2005).
2.Bolezni srca in ožilja so prvi globalni razlog smrtnosti. V letu 2005 je zaradi bolezni srca in ožilja umrlo 17,5 milijona ljudi. Več kot 80% smrti zaradi bolezni srca in ožilja se zgodi v državah s povprečno nizkimi in srednjimi dohodki. (WHO)
DRUGA ZGODBA: UNIVERZA V LEICESTRU
17. novembra 2008 je Carol Jagger objavila rezultate mednarodne raziskave o razlikah v življenjski dobi glede na različne regije EU. Raziskava je med drugim ugotovila, da prebivalci premožnejših EU držav živijo 14 let dlje kot prebivalci revnejših vzhodnih EU držav.
Sicer pa življenjska doba v EU stalno narašča in se je leta 2005 ustalila na 78,9 letih za takratne 50 letnike in 83,5 leti za 50 letnice.
Raziskava je ugotovila sledeče: povprečni prebivalec Nizozemske, Švedske in Malte bo živel krepko čez sedemdeseta leta brez nujnosti da zavre svoje aktivnosti – kar je deset zdravih let več v primerjavi s sosedi iz Madžarske, Latvije, Slovaške in Litve. Raziskava , ki je bila objavljena v Angleški zdravstveni publikaciji The Lancet pravi,da imajo prebivalci starih EU držav (EU15) tako daljša kot kvalitetnejša življenja kot prebivalci ostalih EU držav.
TRETJA ZGODBA: ZDRUŽENO KRALJESTVO: REVNEJŠI ŽIVIJO DESET LET MANJ
Po poročanju najnovejše raziskave statističnega urada Združenega kraljestva je življenjska doba revnejšega sloja prebivalstva v VB deset in več let nižja od povprečja. V Blackpoolu živijo moški v povprečju 73,6 let, kar je 10,7 let manj od Kensingtona in Chelsea v Londonu, kjer moški dosežejo 84,3 let. Podobno ženske v Lancashireju v povprečju živijo 78,8 let, kar je 10,1 let manj od prebivalk predmestja Londona, ki v povprečju živijo 89,9 let.
Michele Mitchell, direktorica za skrbstvo pri organizaciji Age UK je medtem povedala da morajo biti te razlike v življenjski dobi soočene z namero vlade po dvigu upokojitvene starosti; »z 13 letno razliko v življenjski dobi med posameznimi regijami države je šokantno, da primarno zdravstvo še vedno ni doraslo temu problemu (…) To poročilo sledi obvestilu vlade o dvigu pokojninske starosti, kar pa bo najbolj udarilo tiste z najkrajšo življenjsko dobo v najrevnejših predelih VB«.
In tako se družbene neenakosti podrejajo fiskalni konsolidaciji, fleksibilizaciji trga dela in pokojninskim reformam…
Goran Lukič, 4.7. 2010
četrtek, 29. julij 2010
torek, 27. julij 2010
OBUP DELAVCEV PODJETJA CURATORIS
http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/podravje/2010/07/invalidsko_podjetje_curatoris.aspx
Zakaj se take zgodbe dogajajo ?
Zakaj je nadzor v tej državi popolnoma odpovedal ?
Nešteto vprašanj zakaj....nas pa zanima KDAJ se bo kaj spremenilo ?
Tisti, ki imajo možnost spremeniti zadeve pa se ukvarjajo sami s seboj....
Zakaj se take zgodbe dogajajo ?
Zakaj je nadzor v tej državi popolnoma odpovedal ?
Nešteto vprašanj zakaj....nas pa zanima KDAJ se bo kaj spremenilo ?
Tisti, ki imajo možnost spremeniti zadeve pa se ukvarjajo sami s seboj....
četrtek, 22. julij 2010
DELAVCI MIGRANTI V PRIMEŽU POLITIKE
1. TRG DELA
V analizi stanja podajamo statistično sliko stanja migracijskih gibanj
- V obdobju med januarjem in junijem 2010 je bilo izdanih 20.130 delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, od tega 5.646 osebnih delovnih dovoljenj, 11.217 dovoljenj za zaposlitev; 2.251 dovoljenj za delo ter 1.016 brez delovnega dovoljenja.
- Izmed 5.646 izdanih osebnih delovnih dovoljenj je bilo 5.373 izdanih za države bivše Jugoslavije, od tega 3.652 za državljane BiH; izmed 11.217 dovoljenj za zaposlitev je bilo 10.265 izdanih za države bivše Jugoslavije, od tega 5.647 za državljane BiH; izmed 2.251 dovoljenj za delo je bilo 2.031 dovoljenj za državljane bivše Jugoslavije, od tega 674 za državljane BiH.
- V juniju 2010 je bilo 75.267 veljavnih delovnih dovoljenj, od tega 49.318 osebnih delovnih dovoljenj, 20.357 dovoljenj za zaposlitev, 5.592 dovoljenj za delo.
- Izmed 49.318 veljavnih osebnih delovnih dovoljenj je 46.596 za države bivše Jugoslavije, od tega 27.518 za BiH; izmed 20357 dovoljenj za zaposlitev je 18927 za države bivše Jugoslavije, od tega 10001 za BiH; izmed 5592 dovoljenj za delo je 5095 za države bivše Jugoslavije, od tega 929 za BiH.
- Izmed 75.652 veljavnih delovnih dovoljenj v maju 2010 je bilo 32200 za dejavnost gradbeništva; 13.923 za neznano dejavnost; 9068 za predelovalne dejavnosti; 4474 za promet in skladiščenje, itd.
2. KRŠITVE NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA TUJCEV
Za realen vpogled v stanje na področju Slovenskega trga dela, kar se tiče zaposlovanja in položaj tujcev, je potrebno vpogledati v zadnja letna poročila Inšpektorata RS za delo (IRSD).
IZ POROČIL IRSD 2006 – 2008
• Pri inšpekcijskih pregledih v letu 2008 je bilo ugotovljeno, da zlasti manjši delodajalci od delavca pogosto zahtevajo takojšen podpis pogodbe ali pa mu pogodbo o zaposlitvi, datirano z dnem, ko je delavec začel delati, vročijo šele po določenem času. Predvsem pri zaposlovanju tujcev pa so inšpektorji ugotovili, da delodajalci le-tem pogosto sploh ne izročijo pogodbe o zaposlitvi. Delavci tujci imajo namreč tako še manjše možnosti, da zaščitijo svoje pravice oziroma da se z njimi sploh seznanijo.
• »zelo intenzivno« sklepanje pogodb za določen čas, pa tudi njihovo »veriženje«, kar je navsezadnje tudi zelo prisotno v samih agencijah za posredovanje dela oziroma v veliko primerih t.i. »posredovalcih« delovne sile brez koncesije, ki se velikokrat pojavljajo prav kot posredovalci delavcev migrantov. inšpektorji opažajo, da delodajalci zaposlujejo za določen čas tudi tujce, ki imajo osebna delovna dovoljenja za nedoločen čas, kar pa ni v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Hkrati poročajo, da je zaposlovanje tujcev za določen čas najpogostejše v gradbeništvu, v proizvodnji kovin, v kopenskem prometu in v gozdarstvu.
• Inšpektorji so leta 2008 ugotavljali, da nekatere pravne osebe, pri katerih je bila ugotovljena kršitev posredovanja dela brez sklenjene koncesijske pogodbe, posredujejo izključno tujce. Med kršitvami v zvezi z dejavnostjo zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu brez vpisa v register agencij za zagotavljanje dela so jih inšpektorji v dejavnosti gradbeništva ugotovili 23, v proizvodnih dejavnostih pa 18.
• Inšpekcijske službe redno opozarjajo na problematiko podizvajalstva; Ob nadzorih pogosto naletijo na primere, ko od glavnega izvajalca prevzamejo večji del posla družbe ali samostojni podjetniki s samo enim zaposlenim delavcem, ki nato na delo napotujejo delavce, zaposlene pri različnih delodajalcih, kar predstavlja oviro tako s postopkovnega kot tudi vsebinskega vidika inšpekcijskega nadzora. Glavnemu izvajalcu pogosto sploh ni znano, pri koliko različnih delodajalcih so zaposleni delavci na gradbišču. Ti delodajalci z namenom izogibanja določbam predpisov, ki urejajo zagotavljanje dela drugim uporabnikom, z izvajalci sklepajo izvajalske, podizvajalske, kooperantske in podobne pogodbe, delavci pa imajo pridobljena delovna dovoljenja, ki se glasijo na povsem drugega delodajalca.
• V akciji nadzora nad izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in delovnopravne zakonodaje na začasnih in premičnih gradbiščih (2008) je bilo s strani inšpektorjev za delo večkrat ugotovljeno, da je delodajalec šele po prihodu inšpektorja delavca prijavil v socialna zavarovanja.
• V akciji nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, ki zaposlujejo tujce oziroma omogočajo njihovo delo (2008) je bila ugotovljena vrsta kršitev; največ nepravilnosti so inšpektorji ugotovili v zvezi z opustitvijo izročitve fotokopije prijave v zavarovanje, opustitvijo določitve pogojev za opravljanje dela v splošnem aktu delodajalca in v zvezi z vodenjem, hrambo in posodabljanjem evidenc v skladu z določbami Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Na področju varnosti in zdravja pri delu pa je bilo največ nepravilnosti ugotovljenih v zvezi z Izjavo o varnosti z oceno tveganja (34), nato pa v zvezi z zdravniškimi pregledi (31) in usposabljanjem za varno delo (22), temu pa sledijo nepravilnosti, povezane z delovnim okoljem.
• Zlasti v dejavnosti gradbeništva je močan pojav izplačevanja plač »na roke«, pri čemer so delodajalci s pridom izkoriščali dejstvo, da so bili delavci povečini tujci. Delodajalci tako delavcem tujcem niso izdajali pisnega obračuna plače, zanje pa tudi niso plačevali prispevkov za socialno varnost in davkov.
• Izplačevanja plač z zamudo, torej po zakonsko določenem roku, saj nekateri delodajalci delavcem migrantom niso izplačevali plač delavcem tudi po več mesecev.
• Kršitve v zvezi z delom preko polnega delovnega časa povezanih s t.i. časovno omejitvijo nadurnega dela, določeno v tretjem odstavku 143. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da lahko nadurno delo traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto. Delavci migranti tako praviloma prekoračijo to mejo opravljanja nadurnega dela, pri čemer so jim spet praviloma nadure obračune po zelo nizki urni postavki.
• Neenakomerno razporejanje delovnega časa-nezagotovljen 11- urni počitek v obdobju 24 ur. Inšpektorji za delo so tako v letu 2008 evidentirali primer, da so delavci tujci pri delodajalcu uporabniku delali vsak dan v tednu od 6. do 22. ure in le z 8-urnim počitkom med dvema zaporednima dnevoma.
• Nezagotovoljena ustrezna delovna varnostna oprema, kar je še posebej nevarno v kombinaciji z veliko količino nadurnega dela, saj to pomeni izčrpanost proti konca delovnega dne, ki se dostikrat konča ponoči. Predstavljajte si izčrpanega in nezavarovanega gradbenega delavca na višini ob 22 uri. V okviru akcije nadzora nad izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in delovnopravne zakonodaje na premičnih in začasnih gradbiščih inšpektorata RS za delo v letu 2006 je bilo opravljenih 1183 pregledov na 477 gradbiščih, kjer je bilo v zvezi z varnim in zdravim delom ugotovljenih 830 kršitev.
• Kršitve v zvezi z zagotavljanjem odmorov in počitkov na delovnem mestu - samo v enem letu (2006 – 2007) se je število kršitev v zvezi zagotavljanjem odmora in počitkov skorajda podvojilo.
• V dosti primerih delodajalec pripelje na gradbišče skupino delavcev, ki so »na preizkušnji«, brez da bi z njimi sklenil kakršnokoli pogodbo. Nato delodajalec po določenem času zaposli tiste delavce, s katerimi je zadovoljen, ostale pa pošlje domov.
• delodajalci delavca migranta sploh niso prijavili v nobena zavarovanja, ta pa je ob bolezni, poškodbi ali ob prenehanju opravljanja dela ostal brez pravic iz zdravstvenega zavarovanja oz. socialne varnosti.
• delodajalec je izplačal delavcu minimalno plačo, od te pa mu je še »odtrgal« znesek najemnine za nastanitev delavca.
• Delovne nezgode so praviloma »odgovornost« delavca migranta (domnevna malomarnost na delovnem mestu, s čimer se delodajalec izogne odškodninski odgovornosti)
• Izjemno slabe bivalne razmere delavcev migrantov, ki so primorani živeti v kakršnih koli razmerah zaradi odsotnosti kakršne koli formalne regulative na tem področju.
IZ POROČILA IRSD 2009
• Inšpektorji v zvezi z izročanjem pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi pri nadzorih ugotavljajo, da delodajalci pogosto ne dokumentirajo izročitve predloga. Delodajalci po ugotovitvah inšpektorjev pogosto tudi ne poznajo svoje obveznosti glede vročanja predloga pogodbe o zaposlitvi (praviloma tri dni) pred samo sklenitvijo. Med kršitelji so po ugotovitvah inšpektorjev predvsem manjši delodajalci, prav tako pa to kršitev inšpektorji pogosteje ugotavljajo pri delodajalcih, ki zaposlujejo tujce.
• Največ kršitev v letu 2009, in sicer 61, je bilo ugotovljenih v zvezi z odrejanjem dela preko polnega delovnega časa v nasprotju z določbami tretjega odstavka 143. člena Zakona o delovnih razmerjih. Citirana določba opredeljuje kot časovno omejitev največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur nadurnega dela na leto ter da lahko traja delovni dan največ 10 ur. Ugotovljeno število kršitev je v primerjavi z letom 2008, ko jih je bilo ugotovljenih 103, opazno upadlo. Najbolj izpostavljene dejavnosti, v katerih prihaja do tovrstnih kršitev, so gostinska, gradbena ter dejavnost trgovine. Inšpektorji tudi opažajo, da nekateri delavci želijo delati več, kot to dovoljuje zakon, celo brez ustreznih počitkov. Gre predvsem za primere, ko je plačilo odvisno izključno od števila ur opravljenega dela oz. tam, kjer imajo delavci možnost »izrabe« ur. Običajno gre v teh primerih za tujce – državljane tretjih držav.
• V letu 2009 je bilo ugotovljenih 78 kršitev v zvezi z zagotavljanjem počitka med zaporednima delovnima dnevoma. Inšpektorji so kršitve ugotavljali pogosto tudi v okviru usmerjenih akcij, v katerih preverjajo med drugim spoštovanje določb v zvezi z delovnim časom. Tako kot leto poprej so bile tudi v letu 2009 najštevilčnejše kršitve ugotovljene v dejavnosti trgovine, gostinstva in gradbeništva. Še zlasti pri slednji dejavnosti inšpektorji opažajo, da delodajalci ne zagotavljajo počitka v skladu z zakonodajo. Največkrat so delavci v tej dejavnosti tujci oz. državljani tretjih držav, ki svojih pravic ne poznajo.
• Kot poročajo inšpektorji, so kršitve v zvezi z zagotavljanjem tedenskega počitka najpogostejše v gostinski dejavnosti in gradbeništvu. Še zlasti v slednji gre za delavce tujce oz. državljane tretjih držav, ki jim delodajalci ne zagotavljajo tovrstnega počitka, kar opravičujejo s tem, da so vezani z roki za zaključek del.
• Skupno število ugotovljenih kršitev na področju zaposlovanja in dela tujcev v letu 2009 znaša 340, kar v primerjavi z letom 2008 pomeni povečanje števila kršitev, saj jih je bilo takrat 318. Od tega je bilo v poročevalskem obdobju ugotovljenih skupno 260 kršitev Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (229 v letu 2008) in 80 kršitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (89 v letu 2008)
• Inšpektorji so pri izvajanju nadzora opazili tudi pojav izdajanja velikega števila delovnih dovoljenj, pri katerih potem ne pride do realizacije, to je prijave začetka dela oziroma prijave delavcev v obvezna zavarovanja.
• Inšpektorji so v zvezi z delom tujcev prejeli tudi veliko število ustnih prijav v zvezi z izplačilom plač in nadomestil ter v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, česar je bilo v predhodnih poročevalskih obdobjih manj. Več je bilo tudi ugotovitev, da so delodajalci odjavili delavca tujca iz zavarovanja brez odpovedi pogodb o zaposlitvi. V zvezi s tem so inšpektorji kasneje podali tudi veliko predlogov izbrisa družbe iz registra zaradi ugotovitve fiktivnih sedežev, ko želijo ukrepati zoper delodajalca, ki je tudi tujec.
• Inšpektorji so v 3 primerih ugotovili kršitev, ko je delodajalec odjavil tujca iz zavarovanja v času trajanja delovnega razmerja. ZSSS je prepričana, da je tovrstnih primerov veliko več, vendar pa je velik problem tako neinformiranost delavcev kot tudi neustrezna informacijska podpora pristojnih inštitucij, ki v bistvu omogoča delodajalcem hitro odjavo tujca iz zavarovanja.
SEKTORJI KRŠITVE
Glede na podatke iz že omenjene akcije nadzora IRSD nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, ki zaposlujejo tujce oziroma omogočajo njihovo delo (V okviru akcije je bila skoraj polovica od skupno 137 inšpekcijskih nadzorov na področju delovnih razmerij opravljenih v dejavnosti gradbeništva, od tega 31 v dejavnosti specializiranih gradbenih del, 26 v dejavnosti gradnje stavb in 7 v dejavnosti gradnje inženirskih objektov) in dejstvo, da se največji delež delavcev migrantov zaposli ravno v dejavnosti gradbeništva (izmed 75652 veljavnih delovnih dovoljenj v maju 2010 jih je bilo 32200 iz dejavnosti gradbeništva) lahko rečemo, da je največ kršitev prav v tej dejavnosti. Navsezadnje je v samem poročilu IRSD 2008 zapisano, da je dejstvo, da dejavnost gradbeništva iz leta v leto izstopa po številu ugotovljenih kršitev na področju delovnih razmerij in varnosti ter zdravja pri delu.
Pristojni inšpektorji poročajo, da število gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela delavcev iz dneva v dan večje. Še posebej je zaskrbljujoče, ker ugotavljajo vse več delodajalcev, ki to počno brez da bi izpolnjevali zahtevane pogoje pod katerimi bi lahko tovrstno dejavnost opravljali. Porast tovrstnih posredovalcev se opaža predvsem v gradbeništvu ter industriji. Uporabniki so namreč praviloma večji gospodarski subjekti, katerim primanjkuje delovne sile oz. kateri potrebujejo večje število delavcev v določenih časovnih obdobjih. Iz tega razloga tudi ne želijo zaposliti delavcev oz. jim predstavlja manjši strošek to, da si delovno silo najemajo, ko imajo naročila oz. delo.
Pri uporabnikih inšpektorji ugotavljajo, da le-ti ne kažejo skrbnosti v zvezi z vodenjem evidenc na področju dela (še zlasti v zvezi z delovnim časom) ter v zvezi z tem, ali so jim delavci posredovani zakonito. Inšpektorji poročajo o tem, da večina »posredovalcev«, ki nima koncesije oz. ne izpolnjuje pogojev za to dejavnost, posreduje delavce na podlagi t.i. poslovno tehničnih pogodb. V večini primerov se za sklepanjem takšnih pogodb o poslovnem sodelovanju, skriva posredovanje delavcev. Inšpektorji torej morajo v vsakem posameznem primeru ugotavljati, ali gre dejansko za razmerje med naročnikom in izvajalcem o izvajanju določenih dela (najpogosteje inšpektorji srečujejo takšne pogodbe v gradbeni dejavnosti), ali pa je glavni namen sklenitve pogodbe posredovanje delavcev in s tem izigravanje zakonov.
Tudi v letu 2009 so inšpektorji opažali, da nekateri subjekti, ki že takrat, ko so v postopku sklenitve koncesijske pogodbe oziroma še niso vpisani v register agencij za zagotavljanje dela, začnejo opravljati dejavnost posredovanja dela ali zagotavljanja dela drugemu delodajalcu. Prav tako je po opažanjih inšpektorjev še vedno prisotno posredovanje dela brez sklenjene koncesijske pogodbe, ki poteka pod »krinko« raznih pogodb o poslovnem sodelovanju. Tovrstne kršitve so po ugotovitvah inšpektorjev težko dokazljive v dejavnosti gradbeništva, kjer je, posebej na večjih gradbiščih, hkrati prisotnih več izvajalcev in njihovih podizvajalcev. Kar zadeva kršitve v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti brez vpisa v register agencij za zagotavljanje dela, pa inšpektorji ugotavljajo, da je teh kršitev več v dejavnostih, kjer je zaposlenih več tujih delavcev (npr. v gradbeništvu, kjer je bilo v letu 2009 ugotovljenih 15 tovrstnih kršitev). Inšpektorji poročajo, da so delavci v teh primerih sicer zaposleni pri določenem delodajalcu, ki pa ni vpisan v ustrezen register.
Da je na področju zaposlovanja in dela tujcev kar nekaj izjemno problematičnih vsebinskih lis, pa nam navsezadnje pritrjuje tudi Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), ki je v letošnjem poročilu , ki ga je objavila 10.6. 2010 zapisala da so v lanskem letu zabeležili več primerov hudega izkoriščanja delavcev iz BiH.
3. POSEBEJ IZPOSTAVLJENO – VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Potrebno je poudariti besede, ki si jih lahko preberemo v zadnjem poročilu Inšpekcijskega sveta za leto 2009, v katerem je zapisano, da je tudi Inšpektorat RS za delo v letu 2009 zaznal, da se stanje na področju varnosti in zdravja pri delu ni spremenilo. Ugotovili so, da področje ni kritično, ko ocenjujejo delo večjih delodajalcev, da pa je popolnoma drugače, ko ocenjujejo manjša podjetja, ki so številnejša in je nadzor nad njimi zato še težavnejši. Posamezni poslovni subjekti (še posebej novi) nimajo najosnovnejših znanj s področja varnosti in zdravja pri delu, kljub temu pa se lahko ukvarjajo s kakršno koli, tudi najnevarnejšo dejavnostjo. Še vedno tudi ugotavljajo, da delodajalci razumejo zagotovitev varnosti in zdravja pri delu svojih zaposlenih kot zbiranje predpisanih papirjev in potrdil. Pri tem ugotavljajo, da dokumentacija pogosto z resničnimi razmerami nima nobene zveze.
Leta 2009 se je smrtno poškodovalo 25 delavcev. 18 delavcev je imelo slovensko državljanstvo, ostali pa so prihajali iz držav bivše Jugoslavije, in sicer 6 iz Bosne in Hercegovine ter 1 iz Hrvaške. Izjemno pomenljiv podatek je ta, da je bilo izmed 25 tragično umrlih delavcev za določen čas zaposlenih 6 umrlih delavcev, vsi pa so bili državljani Bosne in Hercegovine in vsi so umrli na gradbiščih. To je zagotovo povezano z dejstvom, da se izjemno malo vlaga v usposabljanje in izobraževanje delavcev, ki imajo pogodbe za določen čas, katere pa so med delavci migranti tudi zaradi izjemno močne vezave na delodajalca v prvih dveh letih bivanja v Sloveniji bolj kot ne pravilo, kar nam dokazujejo tudi zadnja letna poročila IRSD.
4. POSEBEJ IZPOSTAVLJENO – ODJAVLJANJE IZ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
ZSSS je v zadnjem času opazila vse več primerov odjavljanja tujcev iz socialnega zavarovanja za nazaj. Delavci o tem zelo pomembnem dejstvu praviloma niso obveščeni, saj so prepričani, da imajo zavarovanje urejeno skladno z izdanim delovnim dovoljenjem in sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Zavod za zdravstveno zavarovanje je ZSSS dne 14.5. 2010 na to temo odgovoril, da pri vložitvi odjave iz obveznega zavarovanja iz naslova zaposlitve delodajalec na predpisanem obrazcu M -2 sporoči datum prenehanja delovnega razmerja in vzrok prenehanja delovnega razmerja (kot npr. : potek pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas,sporazumno, iztek delovnega dovoljenja…). Pri tem po navedbah ZZZS delodajalec »ni dolžan predložiti nobenih dokazil, kar pomeni, da se na prijavno - odjavnih službah ZZZS ne preverja podatkov o prenehanju delovnega razmerja, ker ugotavljanje prenehanja delovnega razmerja oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni v pristojnosti prijavno-odjavnih služb.
Poudarjamo, da odjava iz socialnega zavarovanja po obstoječi zakonodaji pomeni za tujca poleg izgube zdravstvenega zavarovanja tudi razveljavitev dovoljenja za začasno bivanje in s tem tudi prenehanje veljavnosti delovnega dovoljenja. Skratka, delavec lahko v tem primeru ostane skorajda čez noč brez pogojev za bivanje v Sloveniji, ne da bi na to na kakršen koli način vplival oziroma bil s tem seznanjen.
5. POSEBEJ IZPOSTAVLJENO – PROBLEMATIKA SOCIALNEGA SPORAZUMA Z BiH
5. člen sedaj veljavnega Sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino velikemu številu delavcev iz Bosne in Hercegovine praktično onemogoča uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v Sloveniji, saj kot pogoj za pridobitev te pravice postavlja dovoljenje za stalno prebivanje. Le tega pa delavci iz Bosne in Hercegovine praviloma nimajo saj je pogoj za pridobitev slednjega pet let neprekinjenega bivanja. S tem se nam zastavlja vprašanje enakosti pred zakonom.
Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve je v odgovoru na dopis Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, s katerim smo jih opozorili na ta problem sicer zapisalo, da se le-tega zaveda. Zato je že oktobra 2009 bosansko-hercegovski strani posredovalo predlog sprememb sporazuma, ki bi naj med drugim navedeno problematiko rešil, bosanska stran pa se je s predlaganimi spremembami prvotno strinjala. Je pa tik pred zaključkom pogajanj med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino glede sprememb navedenega sporazuma popolnoma nepričakovano prišlo do zapleta. Po neuradnih informacijah bi naj razlog zapleta bila ravno določba, ki zadeva izplačevanje denarnih nadomestil za čas brezposelnosti delavcem iz Bosne in Hercegovine, sam zaplet pa ima za posledico nepodpis sprememb sporazuma in s tem nadaljnjo neenakost delavcev migrantov iz Bosne in Hercegovine glede dostopa do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Zavedati se moramo, da ne gre »zgolj« za spremembo člena, temveč za omogočanje enakopravnega dostopa do socialnih pravic delavcem migrantom iz Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji, kar je še posebej pomembno v času gospodarske in ekonomske krize, še zlasti zato ker so prav delavci migranti pogosto tisti, ki med prvimi izgubijo zaposlitev.
Zato v ZSSS poudarjamo, da pričakujemo takojšnjo rešitev tega akutnega problema in to v smeri, ki bo zagotavljala enakopraven dostop delavcem migrantov iz Bosne in Hercegovine do socialnih pravic, zlasti do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
6. POSEBEJ IZPOSTAVLJENO – SPORAZUM O ZAPOSLOVANJU Z BiH
Spremenijo naj se določila osnutka Sporazuma z BiH o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji, ki govorijo o tem, da se delavcu migrantu po preteku delovnega dovoljenja za tri leta sicer omogoči vrnitev v državo zaposlitve, vendar šele po najmanj šestmesečni prekinitvi zakonitega prebivanja v državi zaposlitve. Ta šestmesečna prekinitev konkretno pomeni, da delavci migranti v takšnem sistemu »krožnih migracij« trčijo neposredno ob pogoje za pridobitev slovenskega državljanstva po Zakonu o tujcih (UL RS, št. 61/2009), saj 41. člen tega zakona o tujcih določa da je pogoj petletnega neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje izpolnjen tudi, če je bil tujec v tem obdobju odsoten iz Republike Slovenije in ni imel izdanega dovoljenja za začasno prebivanje, če so bile odsotnosti krajše od šestih zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo deset mesecev. Prav zato je to obdobje prekinitve v najmanjši meri potrebno znižati (npr. na tri mesece). Ustrezna sprememba tega sporazuma je potrebna v izogib nadaljnjim napakam, ki bi se lahko ponavljale pri sklepanju naslednjih sporazumov o zaposlovanju, ki so predvideni z ostalimi državami bivše Jugoslavije.
Pripravil: Goran Lukič, ZSSS, 22.7. 2010
V analizi stanja podajamo statistično sliko stanja migracijskih gibanj
- V obdobju med januarjem in junijem 2010 je bilo izdanih 20.130 delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, od tega 5.646 osebnih delovnih dovoljenj, 11.217 dovoljenj za zaposlitev; 2.251 dovoljenj za delo ter 1.016 brez delovnega dovoljenja.
- Izmed 5.646 izdanih osebnih delovnih dovoljenj je bilo 5.373 izdanih za države bivše Jugoslavije, od tega 3.652 za državljane BiH; izmed 11.217 dovoljenj za zaposlitev je bilo 10.265 izdanih za države bivše Jugoslavije, od tega 5.647 za državljane BiH; izmed 2.251 dovoljenj za delo je bilo 2.031 dovoljenj za državljane bivše Jugoslavije, od tega 674 za državljane BiH.
- V juniju 2010 je bilo 75.267 veljavnih delovnih dovoljenj, od tega 49.318 osebnih delovnih dovoljenj, 20.357 dovoljenj za zaposlitev, 5.592 dovoljenj za delo.
- Izmed 49.318 veljavnih osebnih delovnih dovoljenj je 46.596 za države bivše Jugoslavije, od tega 27.518 za BiH; izmed 20357 dovoljenj za zaposlitev je 18927 za države bivše Jugoslavije, od tega 10001 za BiH; izmed 5592 dovoljenj za delo je 5095 za države bivše Jugoslavije, od tega 929 za BiH.
- Izmed 75.652 veljavnih delovnih dovoljenj v maju 2010 je bilo 32200 za dejavnost gradbeništva; 13.923 za neznano dejavnost; 9068 za predelovalne dejavnosti; 4474 za promet in skladiščenje, itd.
2. KRŠITVE NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA TUJCEV
Za realen vpogled v stanje na področju Slovenskega trga dela, kar se tiče zaposlovanja in položaj tujcev, je potrebno vpogledati v zadnja letna poročila Inšpektorata RS za delo (IRSD).
IZ POROČIL IRSD 2006 – 2008
• Pri inšpekcijskih pregledih v letu 2008 je bilo ugotovljeno, da zlasti manjši delodajalci od delavca pogosto zahtevajo takojšen podpis pogodbe ali pa mu pogodbo o zaposlitvi, datirano z dnem, ko je delavec začel delati, vročijo šele po določenem času. Predvsem pri zaposlovanju tujcev pa so inšpektorji ugotovili, da delodajalci le-tem pogosto sploh ne izročijo pogodbe o zaposlitvi. Delavci tujci imajo namreč tako še manjše možnosti, da zaščitijo svoje pravice oziroma da se z njimi sploh seznanijo.
• »zelo intenzivno« sklepanje pogodb za določen čas, pa tudi njihovo »veriženje«, kar je navsezadnje tudi zelo prisotno v samih agencijah za posredovanje dela oziroma v veliko primerih t.i. »posredovalcih« delovne sile brez koncesije, ki se velikokrat pojavljajo prav kot posredovalci delavcev migrantov. inšpektorji opažajo, da delodajalci zaposlujejo za določen čas tudi tujce, ki imajo osebna delovna dovoljenja za nedoločen čas, kar pa ni v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Hkrati poročajo, da je zaposlovanje tujcev za določen čas najpogostejše v gradbeništvu, v proizvodnji kovin, v kopenskem prometu in v gozdarstvu.
• Inšpektorji so leta 2008 ugotavljali, da nekatere pravne osebe, pri katerih je bila ugotovljena kršitev posredovanja dela brez sklenjene koncesijske pogodbe, posredujejo izključno tujce. Med kršitvami v zvezi z dejavnostjo zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu brez vpisa v register agencij za zagotavljanje dela so jih inšpektorji v dejavnosti gradbeništva ugotovili 23, v proizvodnih dejavnostih pa 18.
• Inšpekcijske službe redno opozarjajo na problematiko podizvajalstva; Ob nadzorih pogosto naletijo na primere, ko od glavnega izvajalca prevzamejo večji del posla družbe ali samostojni podjetniki s samo enim zaposlenim delavcem, ki nato na delo napotujejo delavce, zaposlene pri različnih delodajalcih, kar predstavlja oviro tako s postopkovnega kot tudi vsebinskega vidika inšpekcijskega nadzora. Glavnemu izvajalcu pogosto sploh ni znano, pri koliko različnih delodajalcih so zaposleni delavci na gradbišču. Ti delodajalci z namenom izogibanja določbam predpisov, ki urejajo zagotavljanje dela drugim uporabnikom, z izvajalci sklepajo izvajalske, podizvajalske, kooperantske in podobne pogodbe, delavci pa imajo pridobljena delovna dovoljenja, ki se glasijo na povsem drugega delodajalca.
• V akciji nadzora nad izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in delovnopravne zakonodaje na začasnih in premičnih gradbiščih (2008) je bilo s strani inšpektorjev za delo večkrat ugotovljeno, da je delodajalec šele po prihodu inšpektorja delavca prijavil v socialna zavarovanja.
• V akciji nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, ki zaposlujejo tujce oziroma omogočajo njihovo delo (2008) je bila ugotovljena vrsta kršitev; največ nepravilnosti so inšpektorji ugotovili v zvezi z opustitvijo izročitve fotokopije prijave v zavarovanje, opustitvijo določitve pogojev za opravljanje dela v splošnem aktu delodajalca in v zvezi z vodenjem, hrambo in posodabljanjem evidenc v skladu z določbami Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Na področju varnosti in zdravja pri delu pa je bilo največ nepravilnosti ugotovljenih v zvezi z Izjavo o varnosti z oceno tveganja (34), nato pa v zvezi z zdravniškimi pregledi (31) in usposabljanjem za varno delo (22), temu pa sledijo nepravilnosti, povezane z delovnim okoljem.
• Zlasti v dejavnosti gradbeništva je močan pojav izplačevanja plač »na roke«, pri čemer so delodajalci s pridom izkoriščali dejstvo, da so bili delavci povečini tujci. Delodajalci tako delavcem tujcem niso izdajali pisnega obračuna plače, zanje pa tudi niso plačevali prispevkov za socialno varnost in davkov.
• Izplačevanja plač z zamudo, torej po zakonsko določenem roku, saj nekateri delodajalci delavcem migrantom niso izplačevali plač delavcem tudi po več mesecev.
• Kršitve v zvezi z delom preko polnega delovnega časa povezanih s t.i. časovno omejitvijo nadurnega dela, določeno v tretjem odstavku 143. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da lahko nadurno delo traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto. Delavci migranti tako praviloma prekoračijo to mejo opravljanja nadurnega dela, pri čemer so jim spet praviloma nadure obračune po zelo nizki urni postavki.
• Neenakomerno razporejanje delovnega časa-nezagotovljen 11- urni počitek v obdobju 24 ur. Inšpektorji za delo so tako v letu 2008 evidentirali primer, da so delavci tujci pri delodajalcu uporabniku delali vsak dan v tednu od 6. do 22. ure in le z 8-urnim počitkom med dvema zaporednima dnevoma.
• Nezagotovoljena ustrezna delovna varnostna oprema, kar je še posebej nevarno v kombinaciji z veliko količino nadurnega dela, saj to pomeni izčrpanost proti konca delovnega dne, ki se dostikrat konča ponoči. Predstavljajte si izčrpanega in nezavarovanega gradbenega delavca na višini ob 22 uri. V okviru akcije nadzora nad izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in delovnopravne zakonodaje na premičnih in začasnih gradbiščih inšpektorata RS za delo v letu 2006 je bilo opravljenih 1183 pregledov na 477 gradbiščih, kjer je bilo v zvezi z varnim in zdravim delom ugotovljenih 830 kršitev.
• Kršitve v zvezi z zagotavljanjem odmorov in počitkov na delovnem mestu - samo v enem letu (2006 – 2007) se je število kršitev v zvezi zagotavljanjem odmora in počitkov skorajda podvojilo.
• V dosti primerih delodajalec pripelje na gradbišče skupino delavcev, ki so »na preizkušnji«, brez da bi z njimi sklenil kakršnokoli pogodbo. Nato delodajalec po določenem času zaposli tiste delavce, s katerimi je zadovoljen, ostale pa pošlje domov.
• delodajalci delavca migranta sploh niso prijavili v nobena zavarovanja, ta pa je ob bolezni, poškodbi ali ob prenehanju opravljanja dela ostal brez pravic iz zdravstvenega zavarovanja oz. socialne varnosti.
• delodajalec je izplačal delavcu minimalno plačo, od te pa mu je še »odtrgal« znesek najemnine za nastanitev delavca.
• Delovne nezgode so praviloma »odgovornost« delavca migranta (domnevna malomarnost na delovnem mestu, s čimer se delodajalec izogne odškodninski odgovornosti)
• Izjemno slabe bivalne razmere delavcev migrantov, ki so primorani živeti v kakršnih koli razmerah zaradi odsotnosti kakršne koli formalne regulative na tem področju.
IZ POROČILA IRSD 2009
• Inšpektorji v zvezi z izročanjem pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi pri nadzorih ugotavljajo, da delodajalci pogosto ne dokumentirajo izročitve predloga. Delodajalci po ugotovitvah inšpektorjev pogosto tudi ne poznajo svoje obveznosti glede vročanja predloga pogodbe o zaposlitvi (praviloma tri dni) pred samo sklenitvijo. Med kršitelji so po ugotovitvah inšpektorjev predvsem manjši delodajalci, prav tako pa to kršitev inšpektorji pogosteje ugotavljajo pri delodajalcih, ki zaposlujejo tujce.
• Največ kršitev v letu 2009, in sicer 61, je bilo ugotovljenih v zvezi z odrejanjem dela preko polnega delovnega časa v nasprotju z določbami tretjega odstavka 143. člena Zakona o delovnih razmerjih. Citirana določba opredeljuje kot časovno omejitev največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur nadurnega dela na leto ter da lahko traja delovni dan največ 10 ur. Ugotovljeno število kršitev je v primerjavi z letom 2008, ko jih je bilo ugotovljenih 103, opazno upadlo. Najbolj izpostavljene dejavnosti, v katerih prihaja do tovrstnih kršitev, so gostinska, gradbena ter dejavnost trgovine. Inšpektorji tudi opažajo, da nekateri delavci želijo delati več, kot to dovoljuje zakon, celo brez ustreznih počitkov. Gre predvsem za primere, ko je plačilo odvisno izključno od števila ur opravljenega dela oz. tam, kjer imajo delavci možnost »izrabe« ur. Običajno gre v teh primerih za tujce – državljane tretjih držav.
• V letu 2009 je bilo ugotovljenih 78 kršitev v zvezi z zagotavljanjem počitka med zaporednima delovnima dnevoma. Inšpektorji so kršitve ugotavljali pogosto tudi v okviru usmerjenih akcij, v katerih preverjajo med drugim spoštovanje določb v zvezi z delovnim časom. Tako kot leto poprej so bile tudi v letu 2009 najštevilčnejše kršitve ugotovljene v dejavnosti trgovine, gostinstva in gradbeništva. Še zlasti pri slednji dejavnosti inšpektorji opažajo, da delodajalci ne zagotavljajo počitka v skladu z zakonodajo. Največkrat so delavci v tej dejavnosti tujci oz. državljani tretjih držav, ki svojih pravic ne poznajo.
• Kot poročajo inšpektorji, so kršitve v zvezi z zagotavljanjem tedenskega počitka najpogostejše v gostinski dejavnosti in gradbeništvu. Še zlasti v slednji gre za delavce tujce oz. državljane tretjih držav, ki jim delodajalci ne zagotavljajo tovrstnega počitka, kar opravičujejo s tem, da so vezani z roki za zaključek del.
• Skupno število ugotovljenih kršitev na področju zaposlovanja in dela tujcev v letu 2009 znaša 340, kar v primerjavi z letom 2008 pomeni povečanje števila kršitev, saj jih je bilo takrat 318. Od tega je bilo v poročevalskem obdobju ugotovljenih skupno 260 kršitev Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (229 v letu 2008) in 80 kršitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (89 v letu 2008)
• Inšpektorji so pri izvajanju nadzora opazili tudi pojav izdajanja velikega števila delovnih dovoljenj, pri katerih potem ne pride do realizacije, to je prijave začetka dela oziroma prijave delavcev v obvezna zavarovanja.
• Inšpektorji so v zvezi z delom tujcev prejeli tudi veliko število ustnih prijav v zvezi z izplačilom plač in nadomestil ter v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, česar je bilo v predhodnih poročevalskih obdobjih manj. Več je bilo tudi ugotovitev, da so delodajalci odjavili delavca tujca iz zavarovanja brez odpovedi pogodb o zaposlitvi. V zvezi s tem so inšpektorji kasneje podali tudi veliko predlogov izbrisa družbe iz registra zaradi ugotovitve fiktivnih sedežev, ko želijo ukrepati zoper delodajalca, ki je tudi tujec.
• Inšpektorji so v 3 primerih ugotovili kršitev, ko je delodajalec odjavil tujca iz zavarovanja v času trajanja delovnega razmerja. ZSSS je prepričana, da je tovrstnih primerov veliko več, vendar pa je velik problem tako neinformiranost delavcev kot tudi neustrezna informacijska podpora pristojnih inštitucij, ki v bistvu omogoča delodajalcem hitro odjavo tujca iz zavarovanja.
SEKTORJI KRŠITVE
Glede na podatke iz že omenjene akcije nadzora IRSD nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, ki zaposlujejo tujce oziroma omogočajo njihovo delo (V okviru akcije je bila skoraj polovica od skupno 137 inšpekcijskih nadzorov na področju delovnih razmerij opravljenih v dejavnosti gradbeništva, od tega 31 v dejavnosti specializiranih gradbenih del, 26 v dejavnosti gradnje stavb in 7 v dejavnosti gradnje inženirskih objektov) in dejstvo, da se največji delež delavcev migrantov zaposli ravno v dejavnosti gradbeništva (izmed 75652 veljavnih delovnih dovoljenj v maju 2010 jih je bilo 32200 iz dejavnosti gradbeništva) lahko rečemo, da je največ kršitev prav v tej dejavnosti. Navsezadnje je v samem poročilu IRSD 2008 zapisano, da je dejstvo, da dejavnost gradbeništva iz leta v leto izstopa po številu ugotovljenih kršitev na področju delovnih razmerij in varnosti ter zdravja pri delu.
Pristojni inšpektorji poročajo, da število gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela delavcev iz dneva v dan večje. Še posebej je zaskrbljujoče, ker ugotavljajo vse več delodajalcev, ki to počno brez da bi izpolnjevali zahtevane pogoje pod katerimi bi lahko tovrstno dejavnost opravljali. Porast tovrstnih posredovalcev se opaža predvsem v gradbeništvu ter industriji. Uporabniki so namreč praviloma večji gospodarski subjekti, katerim primanjkuje delovne sile oz. kateri potrebujejo večje število delavcev v določenih časovnih obdobjih. Iz tega razloga tudi ne želijo zaposliti delavcev oz. jim predstavlja manjši strošek to, da si delovno silo najemajo, ko imajo naročila oz. delo.
Pri uporabnikih inšpektorji ugotavljajo, da le-ti ne kažejo skrbnosti v zvezi z vodenjem evidenc na področju dela (še zlasti v zvezi z delovnim časom) ter v zvezi z tem, ali so jim delavci posredovani zakonito. Inšpektorji poročajo o tem, da večina »posredovalcev«, ki nima koncesije oz. ne izpolnjuje pogojev za to dejavnost, posreduje delavce na podlagi t.i. poslovno tehničnih pogodb. V večini primerov se za sklepanjem takšnih pogodb o poslovnem sodelovanju, skriva posredovanje delavcev. Inšpektorji torej morajo v vsakem posameznem primeru ugotavljati, ali gre dejansko za razmerje med naročnikom in izvajalcem o izvajanju določenih dela (najpogosteje inšpektorji srečujejo takšne pogodbe v gradbeni dejavnosti), ali pa je glavni namen sklenitve pogodbe posredovanje delavcev in s tem izigravanje zakonov.
Tudi v letu 2009 so inšpektorji opažali, da nekateri subjekti, ki že takrat, ko so v postopku sklenitve koncesijske pogodbe oziroma še niso vpisani v register agencij za zagotavljanje dela, začnejo opravljati dejavnost posredovanja dela ali zagotavljanja dela drugemu delodajalcu. Prav tako je po opažanjih inšpektorjev še vedno prisotno posredovanje dela brez sklenjene koncesijske pogodbe, ki poteka pod »krinko« raznih pogodb o poslovnem sodelovanju. Tovrstne kršitve so po ugotovitvah inšpektorjev težko dokazljive v dejavnosti gradbeništva, kjer je, posebej na večjih gradbiščih, hkrati prisotnih več izvajalcev in njihovih podizvajalcev. Kar zadeva kršitve v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti brez vpisa v register agencij za zagotavljanje dela, pa inšpektorji ugotavljajo, da je teh kršitev več v dejavnostih, kjer je zaposlenih več tujih delavcev (npr. v gradbeništvu, kjer je bilo v letu 2009 ugotovljenih 15 tovrstnih kršitev). Inšpektorji poročajo, da so delavci v teh primerih sicer zaposleni pri določenem delodajalcu, ki pa ni vpisan v ustrezen register.
Da je na področju zaposlovanja in dela tujcev kar nekaj izjemno problematičnih vsebinskih lis, pa nam navsezadnje pritrjuje tudi Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), ki je v letošnjem poročilu , ki ga je objavila 10.6. 2010 zapisala da so v lanskem letu zabeležili več primerov hudega izkoriščanja delavcev iz BiH.
3. POSEBEJ IZPOSTAVLJENO – VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Potrebno je poudariti besede, ki si jih lahko preberemo v zadnjem poročilu Inšpekcijskega sveta za leto 2009, v katerem je zapisano, da je tudi Inšpektorat RS za delo v letu 2009 zaznal, da se stanje na področju varnosti in zdravja pri delu ni spremenilo. Ugotovili so, da področje ni kritično, ko ocenjujejo delo večjih delodajalcev, da pa je popolnoma drugače, ko ocenjujejo manjša podjetja, ki so številnejša in je nadzor nad njimi zato še težavnejši. Posamezni poslovni subjekti (še posebej novi) nimajo najosnovnejših znanj s področja varnosti in zdravja pri delu, kljub temu pa se lahko ukvarjajo s kakršno koli, tudi najnevarnejšo dejavnostjo. Še vedno tudi ugotavljajo, da delodajalci razumejo zagotovitev varnosti in zdravja pri delu svojih zaposlenih kot zbiranje predpisanih papirjev in potrdil. Pri tem ugotavljajo, da dokumentacija pogosto z resničnimi razmerami nima nobene zveze.
Leta 2009 se je smrtno poškodovalo 25 delavcev. 18 delavcev je imelo slovensko državljanstvo, ostali pa so prihajali iz držav bivše Jugoslavije, in sicer 6 iz Bosne in Hercegovine ter 1 iz Hrvaške. Izjemno pomenljiv podatek je ta, da je bilo izmed 25 tragično umrlih delavcev za določen čas zaposlenih 6 umrlih delavcev, vsi pa so bili državljani Bosne in Hercegovine in vsi so umrli na gradbiščih. To je zagotovo povezano z dejstvom, da se izjemno malo vlaga v usposabljanje in izobraževanje delavcev, ki imajo pogodbe za določen čas, katere pa so med delavci migranti tudi zaradi izjemno močne vezave na delodajalca v prvih dveh letih bivanja v Sloveniji bolj kot ne pravilo, kar nam dokazujejo tudi zadnja letna poročila IRSD.
4. POSEBEJ IZPOSTAVLJENO – ODJAVLJANJE IZ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
ZSSS je v zadnjem času opazila vse več primerov odjavljanja tujcev iz socialnega zavarovanja za nazaj. Delavci o tem zelo pomembnem dejstvu praviloma niso obveščeni, saj so prepričani, da imajo zavarovanje urejeno skladno z izdanim delovnim dovoljenjem in sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Zavod za zdravstveno zavarovanje je ZSSS dne 14.5. 2010 na to temo odgovoril, da pri vložitvi odjave iz obveznega zavarovanja iz naslova zaposlitve delodajalec na predpisanem obrazcu M -2 sporoči datum prenehanja delovnega razmerja in vzrok prenehanja delovnega razmerja (kot npr. : potek pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas,sporazumno, iztek delovnega dovoljenja…). Pri tem po navedbah ZZZS delodajalec »ni dolžan predložiti nobenih dokazil, kar pomeni, da se na prijavno - odjavnih službah ZZZS ne preverja podatkov o prenehanju delovnega razmerja, ker ugotavljanje prenehanja delovnega razmerja oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni v pristojnosti prijavno-odjavnih služb.
Poudarjamo, da odjava iz socialnega zavarovanja po obstoječi zakonodaji pomeni za tujca poleg izgube zdravstvenega zavarovanja tudi razveljavitev dovoljenja za začasno bivanje in s tem tudi prenehanje veljavnosti delovnega dovoljenja. Skratka, delavec lahko v tem primeru ostane skorajda čez noč brez pogojev za bivanje v Sloveniji, ne da bi na to na kakršen koli način vplival oziroma bil s tem seznanjen.
5. POSEBEJ IZPOSTAVLJENO – PROBLEMATIKA SOCIALNEGA SPORAZUMA Z BiH
5. člen sedaj veljavnega Sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino velikemu številu delavcev iz Bosne in Hercegovine praktično onemogoča uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v Sloveniji, saj kot pogoj za pridobitev te pravice postavlja dovoljenje za stalno prebivanje. Le tega pa delavci iz Bosne in Hercegovine praviloma nimajo saj je pogoj za pridobitev slednjega pet let neprekinjenega bivanja. S tem se nam zastavlja vprašanje enakosti pred zakonom.
Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve je v odgovoru na dopis Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, s katerim smo jih opozorili na ta problem sicer zapisalo, da se le-tega zaveda. Zato je že oktobra 2009 bosansko-hercegovski strani posredovalo predlog sprememb sporazuma, ki bi naj med drugim navedeno problematiko rešil, bosanska stran pa se je s predlaganimi spremembami prvotno strinjala. Je pa tik pred zaključkom pogajanj med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino glede sprememb navedenega sporazuma popolnoma nepričakovano prišlo do zapleta. Po neuradnih informacijah bi naj razlog zapleta bila ravno določba, ki zadeva izplačevanje denarnih nadomestil za čas brezposelnosti delavcem iz Bosne in Hercegovine, sam zaplet pa ima za posledico nepodpis sprememb sporazuma in s tem nadaljnjo neenakost delavcev migrantov iz Bosne in Hercegovine glede dostopa do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Zavedati se moramo, da ne gre »zgolj« za spremembo člena, temveč za omogočanje enakopravnega dostopa do socialnih pravic delavcem migrantom iz Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji, kar je še posebej pomembno v času gospodarske in ekonomske krize, še zlasti zato ker so prav delavci migranti pogosto tisti, ki med prvimi izgubijo zaposlitev.
Zato v ZSSS poudarjamo, da pričakujemo takojšnjo rešitev tega akutnega problema in to v smeri, ki bo zagotavljala enakopraven dostop delavcem migrantov iz Bosne in Hercegovine do socialnih pravic, zlasti do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
6. POSEBEJ IZPOSTAVLJENO – SPORAZUM O ZAPOSLOVANJU Z BiH
Spremenijo naj se določila osnutka Sporazuma z BiH o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji, ki govorijo o tem, da se delavcu migrantu po preteku delovnega dovoljenja za tri leta sicer omogoči vrnitev v državo zaposlitve, vendar šele po najmanj šestmesečni prekinitvi zakonitega prebivanja v državi zaposlitve. Ta šestmesečna prekinitev konkretno pomeni, da delavci migranti v takšnem sistemu »krožnih migracij« trčijo neposredno ob pogoje za pridobitev slovenskega državljanstva po Zakonu o tujcih (UL RS, št. 61/2009), saj 41. člen tega zakona o tujcih določa da je pogoj petletnega neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje izpolnjen tudi, če je bil tujec v tem obdobju odsoten iz Republike Slovenije in ni imel izdanega dovoljenja za začasno prebivanje, če so bile odsotnosti krajše od šestih zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo deset mesecev. Prav zato je to obdobje prekinitve v najmanjši meri potrebno znižati (npr. na tri mesece). Ustrezna sprememba tega sporazuma je potrebna v izogib nadaljnjim napakam, ki bi se lahko ponavljale pri sklepanju naslednjih sporazumov o zaposlovanju, ki so predvideni z ostalimi državami bivše Jugoslavije.
Pripravil: Goran Lukič, ZSSS, 22.7. 2010
ponedeljek, 19. julij 2010
POGAJANJA O POKOJNINSKI REFORMI
Ljubljana, 19.7.2010
Dne 16. 7. 2010 so se nadaljevala pogajanja med socialnimi partnerji in vlado glede nove pokojninske reforme, ki pa žal niso prinesla nikakršnega premika. Minister Svetlik namreč še naprej trmasto vztraja pri izhodišču, da je dejansko upokojitveno starost moč doseči primarno s kaznovalno politiko (malusi in nižjo odmerno stopnjo), ne pa s politiko stimuliranja, t.j. z bonusi. Tako je zadnji predlog, da bi delavka oz. delavec dosegel pogoje za polno pokojnino (pokojnino brez malusov) pri 41 letih (ženske) oz. 43 letih (moški) pokojninske dobe. Pri tem g. minister očitno pozablja na dejstvo, da velika večina zaposlenih, zlasti delavke, niti danes realno ne morejo doseči pogojev za pokojnino brez malusov oziroma brez znižane odmerne stopnje. Vzroke za upokojevanje na prvi možen datum gre tako iskati predvsem v pogojih dela, pritiskih na delovnem mestu, šikaniranju starejših delavcev, vedno večjem obremenjevanju, mobingu, … Zgolj zakonsko podaljševanje pokojninske dobe tovrstnih vzrokov ne bo odpravilo. Ravno nasprotno, še bolj jih bo povečalo, kar bo pripeljalo do tega, da bodo delavke in delavci »izgoreli« na delovnem mestu, povečevala se bo bolniška odsotnost, brezposelnost (ob predlogu znižanja odpravnin in krajšanja odpovednih rokov zlasti starejših), povečevali se bodo izdatki zdravstvene blagajne, … Pravilnejša pot bi bila pot investicij, odpiranja novih delovnih mest, vzpodbud za zaposlovanje mladih, ustvarjanje pogojev, ki bodo starejšim delavkam in delavcem olajšali opravljanje dela (npr. delitev delovnega mesta, zaposlovanje s krajšim delovnim časom, prilagoditev delovnih mest) in podobno.
Vzdržnost pokojninske blagajne in zaustavitev padanja pokojnin vsekakor ne bo povzročilo zaostrovanje upokojitvenih pogojev, temveč predvsem zagotovitev drugih virov financiranja pokojninske blagajne. Tako bi lahko dodatna finančna sredstva poiskali predvsem v dvigu prispevne stopnje za delodajalce (Slovenija je edina država, kjer so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce nižji od prispevkov, ki jih plačujejo delavci), od uvedbe davka na luksuz, obdavčitve finančnih transakcij med pravnimi osebami (tim. Robin Hood davek), od obdavčitve prihodkov od dividend, od dosledne izterjave neplačanih prispevkov, zmanjševanju »sive ekonomije«, dela na črno ipd. Skratka, ob predpostavki, da bo v Sloveniji vedno manj delovno aktivnega prebivalstva (tudi zaradi razvoja tehnologije) je iluzorno pričakovati, da bo zgolj podaljševanje delovne aktivnosti prispevalo k vzdržnosti pokojninske blagajne. Že zaradi tega je nujno potrebno pristopiti k iskanju drugih virov financiranja pokojninske blagajne. Tovrstnega napora in iznajdljivosti pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve žal ne premore. Ali pa nima volje in raje obremenjuje delavce, ne pa kapital!
Iz ekonomskih izračunov je razvidno, da podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 18 najugodnejših zaporednih let na 34 najugodnejših let, kot predlaga vlada, pomeni padec pokojnin za približno 15 %. Če k temu dodamo še predlagano formulo za usklajevanje pokojnin, lahko kar hitro ugotovimo, da bi predlagana reforma prinesla realen padec pokojnin ter da bi se povečalo število prejemnikov varstvenega dodatka. Povedano z drugimi besedami, povečalo bi se število »revnih upokojencev«, ki bi bili primorani za ohranitev minimalnega življenjskega standarda zastaviti tudi svoje premoženje v korist države (po predlogu Zakona o socialno varstvenih prejemkih), ali pa po predlogu Zakona o malem delu opravljati malo delo.
V ZSSS se zavzemamo, da se cilji pokojninske reforme ( t.j. vzdržnost pokojninske blagajne in zaustavitev padanja pokojnin) morajo poskušati najprej doseči z drugimi ukrepi (drugi viri financiranja ter dosledno spoštovanje zakonskih določb in vzpodbudami za daljšo delovno aktivnost tistih, ki to zmorejo) ne pa, da se že takoj na začetku pristopi k ukrepom, ki dokazljivo poslabšujejo položaj delavk in delavcev. Popolnoma nelogično je, da bi se podaljševala pokojninska doba za pokojnino brez malusov ali znižane odmerne stopnje, če mladi že dandanes ne dobijo redne zaposlitve in če velika večina že sedaj zaposlenih delavk in delavcev tudi do 65. leta starosti ne bo nikoli dosegla ali zmogla 41 oz. 43 let pokojninske dobe.
Pogajanja se nadaljujejo v sredo, 21. 7. 2010. V kolikor pa vlada ali za njo državni zbor ne bosta sprevidela nesprejemljivost Svetlikovih predlogov, nas v ZSSS čakajo priprave na referendum.
Andrej Zorko
izvršni sekretar ZSSS za pravno področje
Dne 16. 7. 2010 so se nadaljevala pogajanja med socialnimi partnerji in vlado glede nove pokojninske reforme, ki pa žal niso prinesla nikakršnega premika. Minister Svetlik namreč še naprej trmasto vztraja pri izhodišču, da je dejansko upokojitveno starost moč doseči primarno s kaznovalno politiko (malusi in nižjo odmerno stopnjo), ne pa s politiko stimuliranja, t.j. z bonusi. Tako je zadnji predlog, da bi delavka oz. delavec dosegel pogoje za polno pokojnino (pokojnino brez malusov) pri 41 letih (ženske) oz. 43 letih (moški) pokojninske dobe. Pri tem g. minister očitno pozablja na dejstvo, da velika večina zaposlenih, zlasti delavke, niti danes realno ne morejo doseči pogojev za pokojnino brez malusov oziroma brez znižane odmerne stopnje. Vzroke za upokojevanje na prvi možen datum gre tako iskati predvsem v pogojih dela, pritiskih na delovnem mestu, šikaniranju starejših delavcev, vedno večjem obremenjevanju, mobingu, … Zgolj zakonsko podaljševanje pokojninske dobe tovrstnih vzrokov ne bo odpravilo. Ravno nasprotno, še bolj jih bo povečalo, kar bo pripeljalo do tega, da bodo delavke in delavci »izgoreli« na delovnem mestu, povečevala se bo bolniška odsotnost, brezposelnost (ob predlogu znižanja odpravnin in krajšanja odpovednih rokov zlasti starejših), povečevali se bodo izdatki zdravstvene blagajne, … Pravilnejša pot bi bila pot investicij, odpiranja novih delovnih mest, vzpodbud za zaposlovanje mladih, ustvarjanje pogojev, ki bodo starejšim delavkam in delavcem olajšali opravljanje dela (npr. delitev delovnega mesta, zaposlovanje s krajšim delovnim časom, prilagoditev delovnih mest) in podobno.
Vzdržnost pokojninske blagajne in zaustavitev padanja pokojnin vsekakor ne bo povzročilo zaostrovanje upokojitvenih pogojev, temveč predvsem zagotovitev drugih virov financiranja pokojninske blagajne. Tako bi lahko dodatna finančna sredstva poiskali predvsem v dvigu prispevne stopnje za delodajalce (Slovenija je edina država, kjer so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce nižji od prispevkov, ki jih plačujejo delavci), od uvedbe davka na luksuz, obdavčitve finančnih transakcij med pravnimi osebami (tim. Robin Hood davek), od obdavčitve prihodkov od dividend, od dosledne izterjave neplačanih prispevkov, zmanjševanju »sive ekonomije«, dela na črno ipd. Skratka, ob predpostavki, da bo v Sloveniji vedno manj delovno aktivnega prebivalstva (tudi zaradi razvoja tehnologije) je iluzorno pričakovati, da bo zgolj podaljševanje delovne aktivnosti prispevalo k vzdržnosti pokojninske blagajne. Že zaradi tega je nujno potrebno pristopiti k iskanju drugih virov financiranja pokojninske blagajne. Tovrstnega napora in iznajdljivosti pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve žal ne premore. Ali pa nima volje in raje obremenjuje delavce, ne pa kapital!
Iz ekonomskih izračunov je razvidno, da podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 18 najugodnejših zaporednih let na 34 najugodnejših let, kot predlaga vlada, pomeni padec pokojnin za približno 15 %. Če k temu dodamo še predlagano formulo za usklajevanje pokojnin, lahko kar hitro ugotovimo, da bi predlagana reforma prinesla realen padec pokojnin ter da bi se povečalo število prejemnikov varstvenega dodatka. Povedano z drugimi besedami, povečalo bi se število »revnih upokojencev«, ki bi bili primorani za ohranitev minimalnega življenjskega standarda zastaviti tudi svoje premoženje v korist države (po predlogu Zakona o socialno varstvenih prejemkih), ali pa po predlogu Zakona o malem delu opravljati malo delo.
V ZSSS se zavzemamo, da se cilji pokojninske reforme ( t.j. vzdržnost pokojninske blagajne in zaustavitev padanja pokojnin) morajo poskušati najprej doseči z drugimi ukrepi (drugi viri financiranja ter dosledno spoštovanje zakonskih določb in vzpodbudami za daljšo delovno aktivnost tistih, ki to zmorejo) ne pa, da se že takoj na začetku pristopi k ukrepom, ki dokazljivo poslabšujejo položaj delavk in delavcev. Popolnoma nelogično je, da bi se podaljševala pokojninska doba za pokojnino brez malusov ali znižane odmerne stopnje, če mladi že dandanes ne dobijo redne zaposlitve in če velika večina že sedaj zaposlenih delavk in delavcev tudi do 65. leta starosti ne bo nikoli dosegla ali zmogla 41 oz. 43 let pokojninske dobe.
Pogajanja se nadaljujejo v sredo, 21. 7. 2010. V kolikor pa vlada ali za njo državni zbor ne bosta sprevidela nesprejemljivost Svetlikovih predlogov, nas v ZSSS čakajo priprave na referendum.
Andrej Zorko
izvršni sekretar ZSSS za pravno področje
torek, 13. julij 2010
MIT O UČINKOVITOSTI VARNE PROŽNOSTI NA TRGU DELA
Tekst prirejen po: Not for bad weather:flexicurity challenged by the crisis: Andranik Tangian (ETUI Policy Brief 3 /2010)
Issue 3/2010
»VARNA PROŽNOST« - RAZVOJ IN STANJE
Od leta 1980 je splošna varnost zaposlitve v Evropi v upadu. Tako je indeks zaposlitvene varnosti (EPL ) v večini EU držav postopoma padal, kar pomeni bolj »fleksibilen« trg dela. Upad zaposlitvene varnosti preko EPL indikatorja je lepo viden preko vpogleda v dokumentacijo OECD (1999, 2004, 2008). V istem času je število t. i. »atipičnih zaposlitev« (osebe, ki niso na zaposlitvah za nedoločen čas) disproporcionalno naraslo. Po podatkih EUROSTAT (Labour Force Survey, 2010) je v letu 2008 v desetih izmed 27 EU držav delež atipičnih zaposlitev presegel 40 o.t. (glej Slika 1).
ZGODOVINA POJMA
Pojem »varna prožnost« je bil vpeljan v evropsko javno politiko z namenom uravnoteženja dviga fleksibilnih zaposlitev s socialno in ekonomsko varnostjo. Withagen in Tros (2004) podeljujeta izvor tega pojma članu danskega znanstvenega sveta za vladno politiko Hansu Adriaansensenu iz Laburistične stranke. Jeseni leta 1995 je Adriaansen lansiral ta termin v seriji govorov in intervjujev, pri čemer je pojem definiral kot premik iz varnosti dela k varnosti zaposlitve. Predlagal je uravnoteženje zmanjšanja zaposlitvene varnosti (manj stalnih zaposlitev in lažje odpuščanje) z dvigom zaposlitvenih možnosti in socialne varnosti. Do konca leta 1997 je danski parlament sprejel osnovne predpostavke »varne prožnosti« in jih leta 1999 oblikoval v poseben zakon.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju: OECD) locira začetek modela varne prožnosti na Danskem in njenem »zlatem trikotniku« tradicionalno nizke zaposlitvene varnosti, visoko razvite socialne varnosti in učinkovite politike zaposlovanja. Interakcijo teh treh spremenljivk OECD definira na naslednji način:
Danski model varne prožnosti poudarja tretjo pot med fleksibilnostjo dereguliranih Anglosaksonskih trgov dela in trdne zaščite delovnega mesta južno-evropskega trga dela. Tisti, ki jim ne uspe takojšen prehod na trg dela, so jim v pomoč aktivni programi zaposlovanja. Velika večina brezposelnih oseb, ki vplačujejo zavarovanje za brezposelnost, prejme 90 % nadomestilo predhodnega dohodka od prvega dne brezposelnosti do maksimalnega obdobja štirih let. Potencialni stranski učinki visoke stopnje nadomestitve dohodka so nevtralizirani preko obveze, da brezposelne osebe aktivno iščejo zaposlitev (OECD, 2004, p. 97).
Vendar pa se zelo pogosto pozabi, da je tako danski kot nizozemski model varne prožnosti definiran tudi preko močno razvitega socialnega dialoga. Po Wilthagnu in Trosu (2004: 175) lahko kolektivni sporazumi odstopajo od zakonskih norm v obe smeri. Unikatna značilnost nizozemskega modela varne prožnosti daje kolektivnemu pogajanju osrednjo vlogo v regulaciji zaposlitvenih razmerij. Nizka raven zaposlitvene varnosti na Danskem je prav tako kompenzirana z visoko stopnjo intermediarne vloge sindikatov, ki imajo z 80 % pokritostjo eno najvišjih številk v Evropi (EUROFOUND, 2007, 2009). Vloga kolektivnega pogajanja v zaščiti varnosti delovnega mesta je pred kratkim bila priznana tudi s strani OECD (glej: Venn: 2009: 13).
EU se je prvič obrnil na pojem varna prožnost na srečanju v Lizboni v letu 2000 (Vielle in Walthery, 2003). Posledično sta se pričela pojma »varnost« in »prožnost« vse bolj uporabljati v vse večih uradnih dokumentih.
Novembra 2006 je Direktorat Evropske skupnosti za zaposlovanja, socialne zadeve in enake možnosti objavil publikacijo »Modernising labour law to meet the challenges of the 21st Century« (EK, 2006). Julija 2007 je bil koncept varne prožnosti, kot ga razume Evropska komisija, objavljen v komunikeju Towards Common Principles of Flexicurity: More and Better Jobs Through Flexibility and Security, ki je bil kasneje objavljen v posebni brošuri. Skupni principi varne prožnosti so bili sprejeti na skupnem srečanju Sveta EU za zaposlovanje in socialne zadeve 5. in 6. decembra 2007. To odločitev je potrdil Evropski svet 14. decembra 2007.
15-letno zgodovino koncepta varne prožnosti lahko v grobem razdelimo na tri obdobja.
Obdobje 1995 – 2001 (varnost za fleksibilne zaposlitve). To obdobje sega od prve omembe pojma »varna prožnost« do srečanja EU v Lizboni leta 2000. To obdobje je zaznamovano z reformami trga dela na Nizozemskem in pričetkom akademske debate o varni prožnosti (Wilthagen, 1998, WSI 2000). V tem obdobju je bila varna prožnost bolj kot ne razumljena kot politika varovanja atipičnih zaposlitev pred negativnimi posledicami deregulacije trga dela. Evropski socialni partnerji niso bili vključeni v razpravo.
Obdobje 2001 – 2006 (»trade off« med prožnostjo in varnostjo). Drugo obdobje je trajalo do izida prvega strateškega dokumenta EU s tega področja – Zelena knjiga (»Green paper«), ki je bila objavljena konec 2006. Ta faza je bila zaznamovana z idejo o »trade-off-u« med prožnostjo in varnostjo. EU se je mestoma nanašal na varno prožnost kot na ravnotežje med prožnostjo trga dela in socialnim razvojem. OECD (2004, 2006) in Evropska komisija (2006) sta pozitivno definirala varno prožnost v njunih analitičnih publikacijah Employment Outlook in Employment in Europe, pri čemer sta videla varno prožnost kot primerno orodje za implementacijo reform trga dela. Evropski socialni partnerji so pričeli biti vključeni v razpravo.
Obdobje 2006 – zdaj (varnost skozi prožnost). V Zeleni knjigi Evropske komisije (2006) in še posebej v komunikeju Towards Common Principles (...) je bila varna prožnost razumljena kot varnost skozi prožnost, ali še več, kot »prožna varnost«, torej kot način zagotavljanja prožnosti s prilagajanjem delavcev fleksibilnim oblikam zaposlitev, primarno preko vseživljenjskega učenja. Varna prožnost je bila razumljena kot »več in boljša delovna mesta«, ker naj bi izboljševala ekonomsko učinkovitost in domnevno prispevala k pozitivnim premikom na trgu dela. EU je v tem trenutku sprejel to razumevanje varne prožnosti kot uradno politiko. Medtem pa je koncept varne prožnosti sprožil zelo aktivno debato v akademski in javni debati.
Trenutna debata o varni prožnosti se odvija predvsem na kvalitatitivni ravni. Nekateri politiki in strokovnjaki opozarjajo, da so javno politični učinki varne prožnosti precej nejasni. Glavni normativni argument – varna prožnost izboljšuje ekonomsko učinkovitost – je še vedno pod vprašajem. Ker je trenutna ekonomska in socialna kriza postavila pod vprašaj že kar nekaj najmočnejših osnovnih normativnih trditev, kot npr. prednosti finančne liberalizacije, je logično, da se empirično preveri koncept varne prožnosti v času krize.
INDIKATORJI PROŽNOSTI, VARNOSTI IN MAKROEKONOMSKA SITUACIJA
Spremenljivke v analizi so bile izbrane na način, da izražajo prožnost, varnost in učinke gospodarske krize na makro ravni. Podatki za prožnost in varnost so vzeti za zadnje leto pred gospodarsko krizo (2007), z namenom, da prikažejo predkrizno stanje. Podatki, ki prikazujejo učinek gospodarske krize, so vzeti iz najbolj pomembnih makroekonomskih indikatorjev v letih 2008 – 2010.
Prožnost je razbita na institucionalno in dejansko prožnost.
Institucionalna prožnost temelji na OECD indikatorju zaposlitvene varnosti, tako za redno kot začasno zaposlitev (EPL indikator). Vrednost EPL indikatorja sega od 0 (optimalno fleksibilen trg del) do 6 (najbolj rigiden trg dela) (OECD, 2010).
Dejanska prožnost temelji na statističnih podatkih deleža atipičnih zaposlitev in neprostovoljne delne zaposlitve v skupni zaposlitvi (EUROSTAT, 2010).
Varnost je definirana preko deleža porabe za socialno varnost v % BDP (OECD, 2010) ter preko deleža socialnih transferjev v % BDP (OECD, 2010).
Da bi reflektirali spremembo makroekonomske situacije med leti 2008 in 2010, so bili vzeti v obzir stopnja neizkoriščenosti polnega ekonomskega potenciala kot % BDP (OECD, 2010), dvig javnega dolga kot delež BDP (OECD, 2010), velikost finančnih paketov pomoči (»bailout package«) kot % BDP (IMF, 2009) ter dvig stopnje brezposelnosti (EK, 2010; OECD, 2010). Finančni paket pomoči je razumljen kot interventna pomoč brez povratnih učinkov, torej z drugimi besedami, s čisto izgubo (nasprotno pa lahko javna vlaganja v infrastrukturo, inovacije, znanost, izobraževanje, zdravje sicer resda dvignejo javni dolg, vendar pa omogočajo posredna vračanja v prihodnosti). Brezposelnost je razumljena kot najbolj negativen socialni učinek gospodarske krize. Ti indikatorji niso neodvisni med seboj. Javni dolg je recimo v delni povezavi z drugima dvema indikatorjema – znižanje produktivnosti zniža znesek davkov, medtem ko finančni paketi prav tako obremenjujejo javne finance.
MAKROEKONOMSKA ANALIZA VARNE PROŽNOSTI
Iz razpoložljivih podatkov OECD je razvidno, da višja prožnost trga dela ne predstavlja nikakršne prednosti v času ekonomske in socialne krize. Ko se pojavi kriza, se istočasno pojavijo ekonomske izgube na ravni podjetja in prilaganja trga dela ne ravni države, kar ima za posledico poslabšanje tako ekonomske kot socialne slike (poslabšanje ekonomskih kazalcev in dvig brezposelnosti). Dodatno poslabša situacijo breme javnofinančnih paketov pomoči.
Eden izmed razlogov za trditev, da varna prožnost v času krize ni nikakršen sveti gral, je morebiti v tem, da visoka stopnja razpoložljivosti eksterne fleksibilnosti v »dobrih časih« opogumlja delodajalce k bolj tveganim odločitvam, ker bodo potencialne izgube pač kompenzirane preko prilagajanja trga dela v času krize.
Na drugi strani pa nizka stopnja fleksibilnosti omejuje tvegano ekonomsko obnašanje. Posledično podjetja operirajo na bolj stabilen in varen način, izvajajo manj prilagoditev dela, kar je pozitivno za zaposlovanje in manj obremenjujejo državo z dodatnimi socialnimi izdatki za podporo brezposelnim. Z drugimi besedami – varna prožnost v času krize je bolj ovira kot prednost.
Če pa analiziramo varno prožnost preko kombinacije analize prožnosti in varnosti ter upoštevajoč vpliv poslabševanja ekonomske situacije med leti 2008 – 2010, pa pridemo do naslednjega zaključka:
Ekonomska in socialna kriza je močnejša v državah z visoko fleksibilnostjo in šibkejša v državah s sistemom široke socialne varnosti.
ZAKLJUČEK
Gledano s perspektive ekonomske in socialne krize je koncept varne prožnosti ovira, z nekaj rezervacijami v primerih visoke stopnje socialne varnosti. Najnovejši predlog Evropske komisije »varnost skozi fleksibilnost« se zato izkaže kot brezpogojna ovira v času krize.
Koncept varne prožnosti kot ga promovira Evropska komisija zato pade na izpitu ekonomske in socialne krize. To pomeni, da potrebuje koncept varne prožnosti globoko revizijo in da se ne sme več uporabljati v obstoječi obliki. Boljša alternativa je lahko »normalizacija« zaposlitvenih razmerij, t. j. zmanjševanje fleksibilnosti, kar bi lahko med drugim imelo rezultat tudi v znižanju izdatkov za socialno varnost.
PRILOGA: KAJ ZARES ŠTEJE?
Nemčija ima po klasifikacijah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Svetovne banke (World bank) oziroma Svetovnega foruma (World Forum) bolj »rigiden« trg dela. Poleg tega nameni večji delež svojih proračunskih odhodkov socialnim izdatkom. A kljub temu so njeni ekonomski kazalci izrazito boljši od Združenega kraljestva, ki se ponaša s t. i. »fleksibilnim« trgom dela. Tako se je stopnja brezposelnosti (ILO metodologija) v času med aprilom 2008 in 2010 v Nemčiji celo znižala, kar še zdaleč ne drži za Združeno kraljestvo. Hkrati pa je Nemčija šest mest višje na globalni lestvici kompetitivnost Svetovnega foruma. Je pa pomembno opozoriti, da je delež vlaganj v raziskave in razvoj Nemčije relativno višji od tistega v Združenem kraljestvu.
Če se vrnemo k stopnji brezposelnosti v Nemčiji, je velik del zaslug za to povzel program skrajševanja delovnega časa. Posledično prav nemški primer pokaže učinkovitost ustrezne kombinacije institucionalnih aranžmajev in visoke interne fleksibilnosti kot efektivnega mehanizma prilagajanja, ki koristi tako delavcem (varnosti dela in zaslužka) kot tudi delodajalcem (obdrži se kvalificiran kader).
Po drugi strani pa se je stopnja brezposelnosti v Združenem Kraljestvu neprimerno bolj dvignila glede na Nemčijo. Ob upoštevanju zelo nizke stopnje zaposlitvene varnosti in odsotnosti državnih mehanizmov delitve dela se je izguba dela prenesla neposredno v odprto brezposelnost (Watt, 2010).
Pripravil:
Goran Lukič, svetovalec v ZSSS za socialno področje,
zaposlovanje in migracije
Issue 3/2010
»VARNA PROŽNOST« - RAZVOJ IN STANJE
Od leta 1980 je splošna varnost zaposlitve v Evropi v upadu. Tako je indeks zaposlitvene varnosti (EPL ) v večini EU držav postopoma padal, kar pomeni bolj »fleksibilen« trg dela. Upad zaposlitvene varnosti preko EPL indikatorja je lepo viden preko vpogleda v dokumentacijo OECD (1999, 2004, 2008). V istem času je število t. i. »atipičnih zaposlitev« (osebe, ki niso na zaposlitvah za nedoločen čas) disproporcionalno naraslo. Po podatkih EUROSTAT (Labour Force Survey, 2010) je v letu 2008 v desetih izmed 27 EU držav delež atipičnih zaposlitev presegel 40 o.t. (glej Slika 1).
ZGODOVINA POJMA
Pojem »varna prožnost« je bil vpeljan v evropsko javno politiko z namenom uravnoteženja dviga fleksibilnih zaposlitev s socialno in ekonomsko varnostjo. Withagen in Tros (2004) podeljujeta izvor tega pojma članu danskega znanstvenega sveta za vladno politiko Hansu Adriaansensenu iz Laburistične stranke. Jeseni leta 1995 je Adriaansen lansiral ta termin v seriji govorov in intervjujev, pri čemer je pojem definiral kot premik iz varnosti dela k varnosti zaposlitve. Predlagal je uravnoteženje zmanjšanja zaposlitvene varnosti (manj stalnih zaposlitev in lažje odpuščanje) z dvigom zaposlitvenih možnosti in socialne varnosti. Do konca leta 1997 je danski parlament sprejel osnovne predpostavke »varne prožnosti« in jih leta 1999 oblikoval v poseben zakon.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju: OECD) locira začetek modela varne prožnosti na Danskem in njenem »zlatem trikotniku« tradicionalno nizke zaposlitvene varnosti, visoko razvite socialne varnosti in učinkovite politike zaposlovanja. Interakcijo teh treh spremenljivk OECD definira na naslednji način:
Danski model varne prožnosti poudarja tretjo pot med fleksibilnostjo dereguliranih Anglosaksonskih trgov dela in trdne zaščite delovnega mesta južno-evropskega trga dela. Tisti, ki jim ne uspe takojšen prehod na trg dela, so jim v pomoč aktivni programi zaposlovanja. Velika večina brezposelnih oseb, ki vplačujejo zavarovanje za brezposelnost, prejme 90 % nadomestilo predhodnega dohodka od prvega dne brezposelnosti do maksimalnega obdobja štirih let. Potencialni stranski učinki visoke stopnje nadomestitve dohodka so nevtralizirani preko obveze, da brezposelne osebe aktivno iščejo zaposlitev (OECD, 2004, p. 97).
Vendar pa se zelo pogosto pozabi, da je tako danski kot nizozemski model varne prožnosti definiran tudi preko močno razvitega socialnega dialoga. Po Wilthagnu in Trosu (2004: 175) lahko kolektivni sporazumi odstopajo od zakonskih norm v obe smeri. Unikatna značilnost nizozemskega modela varne prožnosti daje kolektivnemu pogajanju osrednjo vlogo v regulaciji zaposlitvenih razmerij. Nizka raven zaposlitvene varnosti na Danskem je prav tako kompenzirana z visoko stopnjo intermediarne vloge sindikatov, ki imajo z 80 % pokritostjo eno najvišjih številk v Evropi (EUROFOUND, 2007, 2009). Vloga kolektivnega pogajanja v zaščiti varnosti delovnega mesta je pred kratkim bila priznana tudi s strani OECD (glej: Venn: 2009: 13).
EU se je prvič obrnil na pojem varna prožnost na srečanju v Lizboni v letu 2000 (Vielle in Walthery, 2003). Posledično sta se pričela pojma »varnost« in »prožnost« vse bolj uporabljati v vse večih uradnih dokumentih.
Novembra 2006 je Direktorat Evropske skupnosti za zaposlovanja, socialne zadeve in enake možnosti objavil publikacijo »Modernising labour law to meet the challenges of the 21st Century« (EK, 2006). Julija 2007 je bil koncept varne prožnosti, kot ga razume Evropska komisija, objavljen v komunikeju Towards Common Principles of Flexicurity: More and Better Jobs Through Flexibility and Security, ki je bil kasneje objavljen v posebni brošuri. Skupni principi varne prožnosti so bili sprejeti na skupnem srečanju Sveta EU za zaposlovanje in socialne zadeve 5. in 6. decembra 2007. To odločitev je potrdil Evropski svet 14. decembra 2007.
15-letno zgodovino koncepta varne prožnosti lahko v grobem razdelimo na tri obdobja.
Obdobje 1995 – 2001 (varnost za fleksibilne zaposlitve). To obdobje sega od prve omembe pojma »varna prožnost« do srečanja EU v Lizboni leta 2000. To obdobje je zaznamovano z reformami trga dela na Nizozemskem in pričetkom akademske debate o varni prožnosti (Wilthagen, 1998, WSI 2000). V tem obdobju je bila varna prožnost bolj kot ne razumljena kot politika varovanja atipičnih zaposlitev pred negativnimi posledicami deregulacije trga dela. Evropski socialni partnerji niso bili vključeni v razpravo.
Obdobje 2001 – 2006 (»trade off« med prožnostjo in varnostjo). Drugo obdobje je trajalo do izida prvega strateškega dokumenta EU s tega področja – Zelena knjiga (»Green paper«), ki je bila objavljena konec 2006. Ta faza je bila zaznamovana z idejo o »trade-off-u« med prožnostjo in varnostjo. EU se je mestoma nanašal na varno prožnost kot na ravnotežje med prožnostjo trga dela in socialnim razvojem. OECD (2004, 2006) in Evropska komisija (2006) sta pozitivno definirala varno prožnost v njunih analitičnih publikacijah Employment Outlook in Employment in Europe, pri čemer sta videla varno prožnost kot primerno orodje za implementacijo reform trga dela. Evropski socialni partnerji so pričeli biti vključeni v razpravo.
Obdobje 2006 – zdaj (varnost skozi prožnost). V Zeleni knjigi Evropske komisije (2006) in še posebej v komunikeju Towards Common Principles (...) je bila varna prožnost razumljena kot varnost skozi prožnost, ali še več, kot »prožna varnost«, torej kot način zagotavljanja prožnosti s prilagajanjem delavcev fleksibilnim oblikam zaposlitev, primarno preko vseživljenjskega učenja. Varna prožnost je bila razumljena kot »več in boljša delovna mesta«, ker naj bi izboljševala ekonomsko učinkovitost in domnevno prispevala k pozitivnim premikom na trgu dela. EU je v tem trenutku sprejel to razumevanje varne prožnosti kot uradno politiko. Medtem pa je koncept varne prožnosti sprožil zelo aktivno debato v akademski in javni debati.
Trenutna debata o varni prožnosti se odvija predvsem na kvalitatitivni ravni. Nekateri politiki in strokovnjaki opozarjajo, da so javno politični učinki varne prožnosti precej nejasni. Glavni normativni argument – varna prožnost izboljšuje ekonomsko učinkovitost – je še vedno pod vprašajem. Ker je trenutna ekonomska in socialna kriza postavila pod vprašaj že kar nekaj najmočnejših osnovnih normativnih trditev, kot npr. prednosti finančne liberalizacije, je logično, da se empirično preveri koncept varne prožnosti v času krize.
INDIKATORJI PROŽNOSTI, VARNOSTI IN MAKROEKONOMSKA SITUACIJA
Spremenljivke v analizi so bile izbrane na način, da izražajo prožnost, varnost in učinke gospodarske krize na makro ravni. Podatki za prožnost in varnost so vzeti za zadnje leto pred gospodarsko krizo (2007), z namenom, da prikažejo predkrizno stanje. Podatki, ki prikazujejo učinek gospodarske krize, so vzeti iz najbolj pomembnih makroekonomskih indikatorjev v letih 2008 – 2010.
Prožnost je razbita na institucionalno in dejansko prožnost.
Institucionalna prožnost temelji na OECD indikatorju zaposlitvene varnosti, tako za redno kot začasno zaposlitev (EPL indikator). Vrednost EPL indikatorja sega od 0 (optimalno fleksibilen trg del) do 6 (najbolj rigiden trg dela) (OECD, 2010).
Dejanska prožnost temelji na statističnih podatkih deleža atipičnih zaposlitev in neprostovoljne delne zaposlitve v skupni zaposlitvi (EUROSTAT, 2010).
Varnost je definirana preko deleža porabe za socialno varnost v % BDP (OECD, 2010) ter preko deleža socialnih transferjev v % BDP (OECD, 2010).
Da bi reflektirali spremembo makroekonomske situacije med leti 2008 in 2010, so bili vzeti v obzir stopnja neizkoriščenosti polnega ekonomskega potenciala kot % BDP (OECD, 2010), dvig javnega dolga kot delež BDP (OECD, 2010), velikost finančnih paketov pomoči (»bailout package«) kot % BDP (IMF, 2009) ter dvig stopnje brezposelnosti (EK, 2010; OECD, 2010). Finančni paket pomoči je razumljen kot interventna pomoč brez povratnih učinkov, torej z drugimi besedami, s čisto izgubo (nasprotno pa lahko javna vlaganja v infrastrukturo, inovacije, znanost, izobraževanje, zdravje sicer resda dvignejo javni dolg, vendar pa omogočajo posredna vračanja v prihodnosti). Brezposelnost je razumljena kot najbolj negativen socialni učinek gospodarske krize. Ti indikatorji niso neodvisni med seboj. Javni dolg je recimo v delni povezavi z drugima dvema indikatorjema – znižanje produktivnosti zniža znesek davkov, medtem ko finančni paketi prav tako obremenjujejo javne finance.
MAKROEKONOMSKA ANALIZA VARNE PROŽNOSTI
Iz razpoložljivih podatkov OECD je razvidno, da višja prožnost trga dela ne predstavlja nikakršne prednosti v času ekonomske in socialne krize. Ko se pojavi kriza, se istočasno pojavijo ekonomske izgube na ravni podjetja in prilaganja trga dela ne ravni države, kar ima za posledico poslabšanje tako ekonomske kot socialne slike (poslabšanje ekonomskih kazalcev in dvig brezposelnosti). Dodatno poslabša situacijo breme javnofinančnih paketov pomoči.
Eden izmed razlogov za trditev, da varna prožnost v času krize ni nikakršen sveti gral, je morebiti v tem, da visoka stopnja razpoložljivosti eksterne fleksibilnosti v »dobrih časih« opogumlja delodajalce k bolj tveganim odločitvam, ker bodo potencialne izgube pač kompenzirane preko prilagajanja trga dela v času krize.
Na drugi strani pa nizka stopnja fleksibilnosti omejuje tvegano ekonomsko obnašanje. Posledično podjetja operirajo na bolj stabilen in varen način, izvajajo manj prilagoditev dela, kar je pozitivno za zaposlovanje in manj obremenjujejo državo z dodatnimi socialnimi izdatki za podporo brezposelnim. Z drugimi besedami – varna prožnost v času krize je bolj ovira kot prednost.
Če pa analiziramo varno prožnost preko kombinacije analize prožnosti in varnosti ter upoštevajoč vpliv poslabševanja ekonomske situacije med leti 2008 – 2010, pa pridemo do naslednjega zaključka:
Ekonomska in socialna kriza je močnejša v državah z visoko fleksibilnostjo in šibkejša v državah s sistemom široke socialne varnosti.
ZAKLJUČEK
Gledano s perspektive ekonomske in socialne krize je koncept varne prožnosti ovira, z nekaj rezervacijami v primerih visoke stopnje socialne varnosti. Najnovejši predlog Evropske komisije »varnost skozi fleksibilnost« se zato izkaže kot brezpogojna ovira v času krize.
Koncept varne prožnosti kot ga promovira Evropska komisija zato pade na izpitu ekonomske in socialne krize. To pomeni, da potrebuje koncept varne prožnosti globoko revizijo in da se ne sme več uporabljati v obstoječi obliki. Boljša alternativa je lahko »normalizacija« zaposlitvenih razmerij, t. j. zmanjševanje fleksibilnosti, kar bi lahko med drugim imelo rezultat tudi v znižanju izdatkov za socialno varnost.
PRILOGA: KAJ ZARES ŠTEJE?
KOMENTAR:
Nemčija ima po klasifikacijah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Svetovne banke (World bank) oziroma Svetovnega foruma (World Forum) bolj »rigiden« trg dela. Poleg tega nameni večji delež svojih proračunskih odhodkov socialnim izdatkom. A kljub temu so njeni ekonomski kazalci izrazito boljši od Združenega kraljestva, ki se ponaša s t. i. »fleksibilnim« trgom dela. Tako se je stopnja brezposelnosti (ILO metodologija) v času med aprilom 2008 in 2010 v Nemčiji celo znižala, kar še zdaleč ne drži za Združeno kraljestvo. Hkrati pa je Nemčija šest mest višje na globalni lestvici kompetitivnost Svetovnega foruma. Je pa pomembno opozoriti, da je delež vlaganj v raziskave in razvoj Nemčije relativno višji od tistega v Združenem kraljestvu.
Če se vrnemo k stopnji brezposelnosti v Nemčiji, je velik del zaslug za to povzel program skrajševanja delovnega časa. Posledično prav nemški primer pokaže učinkovitost ustrezne kombinacije institucionalnih aranžmajev in visoke interne fleksibilnosti kot efektivnega mehanizma prilagajanja, ki koristi tako delavcem (varnosti dela in zaslužka) kot tudi delodajalcem (obdrži se kvalificiran kader).
Po drugi strani pa se je stopnja brezposelnosti v Združenem Kraljestvu neprimerno bolj dvignila glede na Nemčijo. Ob upoštevanju zelo nizke stopnje zaposlitvene varnosti in odsotnosti državnih mehanizmov delitve dela se je izguba dela prenesla neposredno v odprto brezposelnost (Watt, 2010).
Pripravil:
Goran Lukič, svetovalec v ZSSS za socialno področje,
zaposlovanje in migracije
ponedeljek, 12. julij 2010
USPEŠNO OPOZORILO POSLANCEM PRED PARLAMENTOM
Poslanke in poslanci DZ so v petek pričeli svojo 19. sejo, na katero je vlada predložila tudi tri zakone, ki niso dobili podpore sindikatov v socialnem dialogu. Zato smo v ZSSS v petek, na dan pričetka te seje DZ, organizirali pred zgradbo DZ simbolni protest, na katerem smo poslankam in poslancem predlagali, da z dnevnega reda umaknejo predloge naslednjih zakonov: spremembe in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih, Zakon o malem delu in Zakon o zdravstveni dejavnosti. Na protest smo povabili tudi predstavnike drugih sindikalnih central. Državni zbor je sicer sprejel dnevni red in nanj uvrstil vse tri sporne zakone, so pa poslanke in poslanci sporočili, da bodo Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o zdravstveni dejavnosti zavrnili v sredo, ko naj bi o njima razpravljali, Zakon o malem delu pa naj bi v postopku obravnave dopolnili in pri tem upoštevali tudi naše predloge in opozorila o njegovih katastrofalnih posledicah na trgu dela, če bi bil sprejet v besedilu, kot ga predlaga minister Svetlik z ekipo. Pozorni bomo na to, kar bodo poslanke in poslanci v DZ rekli in predvsem, kako bodo glasovali, saj smo ugotovili, da pred kamerami izrečene besede niso vedno skladne s pritiski na glasovalne gumbe. Kakor smo vas že obvestili, vas bomo v e-novicah in v Delavski enotnosti obveščali o glasovanju sleherne poslanke in poslanca, kadar bodo na dnevnem redu naše teme.
nedelja, 11. julij 2010
CENEJŠE ZAVAROVANJE AVTOMOBILA SAMO ZA ČLANE SINDIKATOV V ZSSS
Kartica ugodnosti ZSSS ponuja članom naših sindikatov ugodnejše nakupe izdelkov in storitev na zelo različnih področjih. Tokrat vas obveščamo o novi ugodnosti cenejšega zavarovanja vašega jeklenega konjička. V okviru projekta »Kartica ugodnosti ZSSS« smo sklenili tripartitno pogodbo z GENERALI Zavarovalnico in podjetjem Proficio-BIT, ki vam zagotavlja 5% popust pri zavarovanju avtomobila pri GENERALI Zavarovalnici. Pogodba je sestavljena tako, da ima vsak naš član možnost kadarkoli pridobiti ponudbo od omenjene zavarovalnice in preveriti, če je le-ta ugodnejša od obstoječega zavarovanja. Avtomobilsko zavarovanje lahko obnovite ali sklenete na novo preprosto in hitro, tudi preko računalnika iz vašega domače naslanjača, preko spletne strani:
http://www.proficio.si/OSEBNA-PREMOZENJSKA-ASISTENCA.html
s klikom na kartico ugodnosti, ki jo najdete na njej. Nato boste vpisali številko vaše kartice ugodnosti in vašo letnico rojstva. Po vpisu teh podatkov vas bodo ob času, ki ga boste izbrali vi, poklicali iz zavarovalnice in z vami sestavili ponudbo za zavarovanje vašega avtomobila. Če jo boste sprejeli, ker je ugodnejša od vašega sedanjega zavarovanja, vam bodo polico dostavili na dom. Ob klicu morate imeti pri sebi obstoječo polico ter prometno in vozniško dovoljenje. Tiste članice in člani, ki še ne delajo z računalnikom, lahko ta postopek opravijo na naših območnih organizacijah ZSSS. Ugodnost tega zavarovanja lahko preverite tudi v primeru, če se vam še ne izteka obstoječa zavarovalna polica in jo, če je ugodnejša, sklenete ob njenem izteku.«
http://www.proficio.si/OSEBNA-PREMOZENJSKA-ASISTENCA.html
s klikom na kartico ugodnosti, ki jo najdete na njej. Nato boste vpisali številko vaše kartice ugodnosti in vašo letnico rojstva. Po vpisu teh podatkov vas bodo ob času, ki ga boste izbrali vi, poklicali iz zavarovalnice in z vami sestavili ponudbo za zavarovanje vašega avtomobila. Če jo boste sprejeli, ker je ugodnejša od vašega sedanjega zavarovanja, vam bodo polico dostavili na dom. Ob klicu morate imeti pri sebi obstoječo polico ter prometno in vozniško dovoljenje. Tiste članice in člani, ki še ne delajo z računalnikom, lahko ta postopek opravijo na naših območnih organizacijah ZSSS. Ugodnost tega zavarovanja lahko preverite tudi v primeru, če se vam še ne izteka obstoječa zavarovalna polica in jo, če je ugodnejša, sklenete ob njenem izteku.«
sreda, 7. julij 2010
DOPIS ZSSS POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA
Ljubljana, 7.7.2010
Spoštovani!
V petek, 9. 7. 2010, pričenjate 19. sejo Državnega zbora, na kateri boste obravnavali nekaj pomembnih zakonov, ki bodo, če bodo sprejeti v predlaganih besedilih, drastično posegli v raven pravic delavk in delavcev v Sloveniji. Posebej vas želimo opozoriti, da se je tokrat, prvič v zgodovini države Slovenije, zgodilo, da ste v obravnavo prejeli najpomembnejšo delovno in zdravstveno zakonodajo, ki vsaj v temeljnih rešitvah predhodno ni bila v socialnem dialogu usklajena med socialnimi partnerji in Vlado RS.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo v pogajanjih vložili veliko naporov in strokovnega znanja, ki ga na teh področjih vsekakor premoremo, da bi dosegli konsenz, ki bi upošteval tudi družbene in ekonomske razmere, v katerih smo. Žal pri tem nismo bili uspešni, Vlada RS je sprejela predloge zakonov mimo socialnih partnerjev, negativne posledice pa bodo nosili predvsem tisti vaši volivci, ki že danes živijo v najtežjih socialnih razmerah.
Zato vam predlagamo, da pri odločanju o predlogu dnevnega reda svoje 19. seje z njega umaknete predloge naslednjih zakonov:
- predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih
- predlog Zakona o malem delu
- Predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo prepričani, da boste z umikom predlogov teh zakonov z dnevnega reda 19. seje Državnega zbora omogočili Vladi RS, da bo ugotovila, da računov za ekonomsko krizo ne bodo plačevali tisti, ki k njenemu nastanku niso prav nič prispevali in to dejstvo upoštevala v nadaljnjem socialnem dialogu o teh zakonih. Naš predlog za umik predlogov zakonov z dnevnega reda 19. seje ne pomeni, da v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije nasprotujemo drugačni ureditvi nekaterih vprašanj, temveč želimo doseči le to, da bodo ti zakoni po vsebini veliko bolj usklajeni z interesi ljudi, katerih pravice urejajo.
V upanju, da boste naše predloge upoštevali pri svojem delu, vas lepo pozdravljamo.
Predsednik ZSSS,
mag. Dušan Semolič
Spoštovani!
V petek, 9. 7. 2010, pričenjate 19. sejo Državnega zbora, na kateri boste obravnavali nekaj pomembnih zakonov, ki bodo, če bodo sprejeti v predlaganih besedilih, drastično posegli v raven pravic delavk in delavcev v Sloveniji. Posebej vas želimo opozoriti, da se je tokrat, prvič v zgodovini države Slovenije, zgodilo, da ste v obravnavo prejeli najpomembnejšo delovno in zdravstveno zakonodajo, ki vsaj v temeljnih rešitvah predhodno ni bila v socialnem dialogu usklajena med socialnimi partnerji in Vlado RS.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo v pogajanjih vložili veliko naporov in strokovnega znanja, ki ga na teh področjih vsekakor premoremo, da bi dosegli konsenz, ki bi upošteval tudi družbene in ekonomske razmere, v katerih smo. Žal pri tem nismo bili uspešni, Vlada RS je sprejela predloge zakonov mimo socialnih partnerjev, negativne posledice pa bodo nosili predvsem tisti vaši volivci, ki že danes živijo v najtežjih socialnih razmerah.
Zato vam predlagamo, da pri odločanju o predlogu dnevnega reda svoje 19. seje z njega umaknete predloge naslednjih zakonov:
- predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih
- predlog Zakona o malem delu
- Predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo prepričani, da boste z umikom predlogov teh zakonov z dnevnega reda 19. seje Državnega zbora omogočili Vladi RS, da bo ugotovila, da računov za ekonomsko krizo ne bodo plačevali tisti, ki k njenemu nastanku niso prav nič prispevali in to dejstvo upoštevala v nadaljnjem socialnem dialogu o teh zakonih. Naš predlog za umik predlogov zakonov z dnevnega reda 19. seje ne pomeni, da v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije nasprotujemo drugačni ureditvi nekaterih vprašanj, temveč želimo doseči le to, da bodo ti zakoni po vsebini veliko bolj usklajeni z interesi ljudi, katerih pravice urejajo.
V upanju, da boste naše predloge upoštevali pri svojem delu, vas lepo pozdravljamo.
Predsednik ZSSS,
mag. Dušan Semolič
torek, 6. julij 2010
MALO DELO - GOLA DEJSTVA
KAKO PREDLAGATELJ ZAKONA O MALEM DELU DEFINIRA MALO DELO?
Malo delo je začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb, v obsegu največ 60 ur/mesec. Izjema velja za študente in dijake, katerim je zaradi študijskih obveznosti omogočeno, da malo delo opravljajo tudi več ur na mesec, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne smejo preseči dovoljenega obsega ur, preračunanega na letni obseg ur, kar znese 720 ur.
VPRAŠANJE: Kakšna je potemtakem razlika med malim delom in delom za skrajšani delovni čas?
ODGOVOR: V bistvu je ne bi smelo biti, vendar pa je še kako velika - delo za skrajšani delovni čas ponuja vse pravice iz delovnega razmerja – malo delo pač ne! Ali kakor je napisano v samem predlogu zakona:
Malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.
KAKŠNE SO PREDLAGANE URNE OMEJITVE MALEGA DELA?
pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma, ki zaposluje vsaj enega in do vključno deset delavcev, se lahko opravi 360 ur malega dela,
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi 720 ur malega dela,
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi 1.080 ur malega dela,
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi 1.440 ur malega dela,
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi 2.880 ur malega dela,
Ministrstvo, pristojno za delo, lahko, na podlagi vloge delodajalca, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev in po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji, za največ tri mesece v koledarskem letu določi večje število ur malega dela, kot je določena v prejšnjem odstavku tega člena, vendar ne več kot 5.760 ur v koledarskem mesecu.
VPRAŠANJE: ali bo to preprečilo veriženje malega dela (posojanje napotnic drugim)? Ali bo preprečila razbijanje »velikih« delovnih mest na»mala« delovna mesta?
ODGOVOR: Zagotovo ne. Ko bo en »mali delavec« dosegel limit ur, bo pač dobil napotnico pod drugim imenom in nadaljeval delo. In še nekaj –
Pri delodajalcu, ki zaposluje do deset delavcev, bo lahko po predlogu delalo šest »malih delavcev«. In koliko je takšnih delodajalcev v Sloveniji?
po podatkih UMAR-ja (2010) je kar 92,4 o.t. gospodarskih družb v Sloveniji prav mikro družb, torej družb ki zaposlujejo do deset delavcev! Po drugi strani pa je Inšpektorat RS za delo v celem prejšnjem letu ugotovili celih 9 primerov posojanja napotnic.
Kar pa se tiče razbijanja delovnih mest – dovolj je pogledati Nemčijo, ki je pred časom uvedla malo delo. Od leta 2000 se je samo število zaposlitev s polnim delovnim časom in obveznim socialnim zavarovanjem znižalo za 1,6 milijona. Delež malih del pri celotni zaposlitvi se je od leta 1995 skoraj potrojil.
KAKŠNI SO ZASLUŽKI »MALIH DELAVCEV«?
Omejen je letni zaslužek iz naslova malega dela v višini 6.000 evrov, najnižja bruto urna postavka pa znaša 4,00 evre.
VPRAŠANJE: ali se da preživeti z malim delom?
ODGOVOR: Zagotovo ne. Maksimalni letni zaslužek malega delavca pade pod številko 6.535 EUR, kar je letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo – v letu 2008! Z drugimi besedami- malo delo je bazen »zaposlenih revnih«. Zato prav nič ne čudi podatek, da 71% malih delavcev v Avstriji ne more preživeti s svojim dohodkom. In kaj se bo zgodilo? Zgodila se bo »amerikanizacija« trga dela – en delavec bo opravljal več različnih malih del, da bo preživel. V Avstriji tako več kot polovica »malih delavcev« opravlja več kot eno malo delo!
KAKŠNE SO PRAVICE, KI IZHAJAJO IZ PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST MALEGA DELAVCA?
Kot obdobje zavarovanja za ugotavljanje zavarovalne dobe za pridobitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanje, se štejejo opravljene ure malega dela preračunane na polni delovni čas v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja. Tako preračunano obdobje zavarovanja se šteje v zavarovalno dobo v sorazmernem delu glede na plačane prispevke za primer starosti, invalidnosti in smrti.
VPRAŠANJE: Ali se dohodek iz malega dela šteje za izračun pokojninske osnove?
ODGOVOR: Ne. Dohodek za opravljeno malo delo se ne glede na plačane prispevke ne šteje za izračun pokojninske osnove.
KAKŠEN JE IZHOD MALEGA DELA V REDNO ZAPOSLITEV?
Po besedah predlagatelja zakona Študija o fleksibilnih oblikah dela v Nemčiji kaže, da se je hkrati s povečanjem fleksibilnega zaposlovanja od leta 2003 do 2008 v Nemčiji znižala stopnja brezposelnosti in povečala stopnja aktivnosti, kar nakazuje na reaktivacijo prej neaktivnih oseb.
VPRAŠANJE: ali je »malo delo« odskočna deska za redno zaposlitev?
ODGOVOR: Zagotovo ne. Prav izkušnje iz Nemškega primera malega dela, na katero so pokazali predlagatelji zakona o malem delu, kažejo naslednjo sliko: samo 10-im odstotkom oseb, ki opravljajo malo delo, uspe prehod v redno zaposlitev. Večina jih ostane v malem delu ali znova brez dela (WSI, DGB).
KAKŠNA JE STROŠKOVNA OBREMENITEV MALEGA DELA?
Iz malega dela se bodo plačevali prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanj, delodajalec pa je obvezan k plačilu prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter dajatve iz malega dela. Od bruto plačila za malo delo se bodo plačevali ustrezni prispevki za pokojninsko in za zdravstveno zavarovanje, v skupni višini 14,97 %. Dodatno se na bruto plačilo od malega dela plačuje prispevek za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 % ter 14 % dajatev, ki se namenja predvsem za financiranje štipendij ter izgradnji in vzdrževanju študentskih domov. Skupna obremenitev malega dela bo tako znašala 29,50 %.
VPRAŠANJE: ali je »malo delo« enako obremenjeno kot druge oblike dela?
ODGOVOR: Ne, ni. Sam predlagatelj zakona o malem delu to tudi priznava. Še več- to vidi kot konkurenčno prednost, saj pravi da je (citiramo):
Prednost malega dela, v primerjavi z delovnim razmerjem, še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic), prav tako malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.
Pri tem pa mednarodna organizacija delo (ILO) v večih dokumentih jasno poudarja, da je zniževanje priliva v socialne blagajne na račun ustvarjanja novih delovnih mest izjemno nevarno početje, ki dolgoročno negativno vpliva na vzdržnost javnih socialnih blagajn.
DEJSTVA O MALEM DELU – PRIMER NEMČIJE IN PROJEKCIJA NA SLOVENSKI TRG DELA
KOLIKO?
Od leta 2000 se je samo število zaposlitev s polnim delovnim časom in obveznim socialnim zavarovanjem V Nemčiji znižalo za 1,6 milijona. To je več kot 7-odstotni upad. Vzporedno s tem se je število delovnih razmerij s skrajšanim delovnim časom povečalo za več kot 1,7 milijona. To je skoraj 30-odstotni porast. Približno 2/3 od tega so mala dela.
Istovrstna projekcija za Slovenijo:
V četrtem četrtletju 2009 je bilo v Sloveniji 982.000 delovno aktivnih oseb. Od tega je bilo v delnih zaposlitvah 105.000 oseb. 30 odstotni porast delnih zaposlitev bi pomenil številko 31.500 oseb novih delnih zaposlitev. 2/3 te številke pomeni 21000 novih malih delovnih mest.
Leta 2006 je 9,2% zaposlenih v novih zveznih deželah opravljalo izključno mala dela. Leta 2001 jih je bilo pičlih 5%.
Istovrstna projekcija za Slovenijo:
V četrtem četrtletju 2009 je bilo v Sloveniji 982.000 delovno aktivnih oseb. 5 odstotkov od te številke je 49100. 9,2 % delež malega dela v delovno aktivni populaciji pa je 90344 oseb v malem delu.
Delež malih del pri celotni zaposlitvi v Nemčiji se je od leta 1995 skoraj potrojil. Obseg malih del se je tudi že od nove ureditve iz leta 2003 ponovno občutno povečal. Število vseh oseb, ki opravljajo mala dela, se je v zadnjih letih ustalilo na visoki ravni (pri približno 7 milijonih, od tega je 64% žensk).Decembra 2007 je bilo skupno 7,8 milijona oseb zaposlenih v omejenem obsegu, od tega dobrih 5 milijona oseb, ki so imeli izključno marginalno delnih zaposlitev (MDZ).Pri skupnem številu 27 milijonov zaposlenih z obveznim socialnim zavarovanjem v istem obdobju je to razmerje znašalo 21,6%. To pomeni, da dobra petina vseh delavcev v Nemčiji dela izključno na področju malega dela, z vsemi, največkrat negativnimi posledicami.
Istovrstna projekcija za Slovenijo:
V četrtem četrtletju 2009 je bilo v Sloveniji 982.000 delovno aktivnih oseb. 21,6 odstotkov od te številke je 212112 oseb v malem delu.
Po raziskavi Weinkopfove (2008) je incidenca »zaposlenih revnih« med osebami, ki opravljajo »mini dela« 91,7 o.t.
Istovrstna projekcija za Slovenijo:
V četrtem četrtletju 2009 je bilo v Sloveniji 982.000 delovno aktivnih oseb. Pri projekciji 212112 oseb v malem delu to pomeni 194506 »zaposlenih revnih« malih delavcev.
KJE?
Če pogledamo posamezne panoge, vidimo, da malo delo prevladuje predvsem v storitvenem sektorju, v trgovini in gostinstvu ter v poslovanju z nepremičninami.
Primer gostinstva: po raziskavi Weinkopfove (2005) je skupno število mini del v gostinstvu na 100 zaposlenih -121.
Istovrstna projekcija za Slovenijo:
V četrtem četrtletju 2009 je bilo v Sloveniji 42.000 delovno aktivnih oseb v gostinstvu. Razmerje 121 /100 na primeru gostinstva v Sloveniji bi potemtakem pomenilo,da bi na 42.000 delovno aktivnih oseb v gostinstvu 50820 »malih« delavcev.
Primer maloprodaje: 2,9 milijona zaposlenih - od tega 930.000 oseb, ki opravljajo mala dela.
Istovrstna projekcija za Slovenijo:
V četrtem četrtletju 2009 je bilo v Sloveniji 118.000 delovno aktivnih oseb v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil. 32% delež malega dela na primeru dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil v Sloveniji bi potemtakem pomenilo,da bi med 118.000 delovno aktivnimi osebami v tej dejavnosti bilo 37841 »malih« delavcev.
KAJ PA IZHOD IZ MALEGA DELA?
WSI, inštitut Fundacije Hans Böckler, s katero upravlja nemška sindikalna centrala DGB je dokazal: samo 10 odstotkov oseb, ki opravljajo malo delo, uspe prehod v običajno delovno razmerje. Večina jih ostane v malem delu ali znova ostane brez dela.
Istovrstna projekcija za Slovenijo:
Če upoštevamo številko 212112 oseb v malem delu, dobimo ob 10 odstotnem izhodu v redno zaposlitev 21.211 oseb.
DEJSTVA O MALEM DELU -PRIMER SLOVENIJE IN PROJEKCIJA NA SLOVENSKI TRG DELA
V letu 2009 je bilo v Sloveniji glede na podatke Agencije za javno pravne evidence in promet in ob upoštevanju maksimalne predpostavke, da so vse nepridobitne organizacije mikro organizacije, 145.850 pravnih oseb (gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki, društva, oziroma ostale nepridobitne organizacije) Od tega je bilo 96,6 odstotkov mikro podjetij.
IZRAČUN SKUPNEGA ŠTEVILA MIKRO, MALIH, SREDNJIH IN VELIKIH ORGANIZACIJSKIH OBLIK V SLOVENIJI
ŠTEVILO
DELEŽ (V %)
2009 2009
MIKRO (0-10 zap.) 140.838 96,6
MAJHNE (10-49 zap.) 3.424 2,2
SREDNJE (50- 250 zap.) 826 0, 5
VELIKE (nad 250 zap.) 762 0,5
SKUPAJ 145.850 100
PRIMER PROJEKCIJE MALEGA DELA V SLOVENIJI: MIKRO ORGANIZACIJE OBLIKE
Vzemimo za primer mikro organizacijske oblike, katerih je ob optimalnih predvidevanjih v Sloveniji 140.838. V mikro podjetju z vključno devet zaposlenimi je letna kvota ur za male delavce enaka 12x6x60 ur= 4320 ur kar je enako ekvivalentu dveh polno zaposlenih oseb. Če to multipliciramo z 140.838 mikro podjetji v optimalnem scenariju (vsa MP imajo 6 malih delavcev) dobimo številko 4320 x 140.838 = 608.420.160 ur, kar znese 293073 polnih zaposlitev na letni ravni. Torej bi po tej postavitvi malo delo v mikro podjetjih teoretično skorajda za 164 odstotkov nadomestilo redno delo v mikro organizacijskih oblikah.
PROJEKCIJA OBSEGA MALEGA DELA GLEDE NA POLNO REDNO ZAPOSLITEV
ŠTEVILO
(celo število) OPTIMALNA PROJEKCIJA ŠTEVILA UR MALEGA DELA
KOLIKO POLNIH ZAPOSLITEV JE TO?
MIKRO (0-10 zap.) 140.838 608.420.160 293.073
KAJ PA PROJEKCIJA MALEGA DELA GLEDE NA DEJAVNOST?
Po podatkih raziskave Eichorsta in Marxa (2009) je največja izraba MDZ v sektorju gostinstva, čiščenja in ostalih osebnih storitev (26% zaposlitev) ter v trgovini, transportu in telekomunikacijah (15%). Če pogledamo zgolj v mikro gospodarske družbe dobimo naslednje številke: v dejavnosti trgovine malo delo v mikro podjetjih v optimalni obliki zasede 22,2 odstotni delež v dejavnosti preračunano na polne zaposlitve. V dejavnosti gostinstva doseže malo delo v mikro podjetjih v optimalni obliki 9,2 odstotni delež v dejavnosti, preračunano v polne zaposlitve. V dejavnosti prometa in skladiščenja doseže malo delo v mikro podjetjih v optimalni obliki 7,3 odstotni delež v dejavnosti, preračunano v polne zaposlitve. V dejavnosti Informacijsko komunikacijske tehnologije doseže malo delo v mikro podjetjih v optimalni obliki 16,3 odstotkov, preračunano v polne zaposlitve.
PRIMER: PROJEKCIJA MALEGA DELA V RAZLIČNIH DEJAVNOSTIH NA PRIMERU MIKRO GOSPODARSKIH DRUŽB (NA OSNOVI: UMAR, 2010, SURS, 2009)
ŠTEVILO MIKRO DRUŽB, 2008
DELEŽ MIKRO DRUŽB V DEJAVNOSTI, 2008
(V %) ŠTEVILO ZAPOSLENIH V MIKRO DRUŽBAH KOLIKŠEN DELEŽ JE TO GLEDE NA DELOVNO AKTIVNE V TEJ DEJAVNOSTI (4. ČETRTLETJE 2008 OPTIMALNA PROJEKCIJA ŠTEVILA UR MALEGA DELA KOLIKO POLNIH ZAPOSLITEV JE TO? KOLIKŠEN DELEŽ JE TO GLEDE NA DELOVNO AKTIVNE V TEJ DEJAVNOSTI (4. ČETRTLETJE 2008)
MIKRO DRUŽBE (DO 10 ZAPOSLENIH) TRGOVINA;
VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA
MOTORNIH VOZIL 12.365 91,8 25.931 22,4 53.416.800 25.730 22,2
GOSTINSTVO 2.223 96 7.096 14,2 9.603.360 4626 9,2
PROMET IN SKLADIŠČENJE 2.063 91,5 7.023 11,1 8.912.160 4293 7,3
IKT STORITVE 2.422 94,2 5.997 19,3 10.463.040 5.040 16,3
ZELO POMEMBNO: KAJ MENIJO MEDNARODNE INSTITUCIJE?
Dejstvo je, da je malo delo prekerna oblika zaposlitve, kar prinaša s seboj vse negativne posledice. Na tem mestu bomo soočili institut malega dela z stališči dveh mednarodnih institucij, in sicer Mednarodne organizacije dela (ILO) ter Evropskega parlamenta.
ILO: AGENDA O DOSTOJNEM DELU MEDNARODNE OGANIZACIJE DELA
Mednarodna organizacija dela (ILO), katere članica je tudi Slovenija, že kar nekaj časa močno promovira koncept oziroma agendo dostojnega dela (»decent work agenda«, v nadaljevanju DWA).
Koncept DWA je sestavljen iz štirih stebrov – osnovne pravice na delovnem mestu in mednarodni standardi dela; zaposlitvene in dohodkovne priložnosti; socialna zaščita in socialna varnost; socialni dialog in tripartizem.
In kako sodi institut malega dela v koncept DWA? Kratek odgovor je – ne sodi. Zakaj?
Ko je govora o osnovnih pravicah na delovnem mestu in mednarodnih standardih dela, malo delo ne priznava odpravnine, prevoza na delo, letnega dopusta, regresa…
Ko je govora o zaposlitveni in dohodkovni priložnosti, je izhod iz malega dela v redno zaposlitev po nekaterih podatkih le 10 odstoten (WSI), prav tako je malo delo žarišče segmenta »zaposlenih revnih« (po podatkih Weinkopfove je incidenca »zaposlenih revnih« med osebami, ki opravljajo »mini dela« 91,7 o.t.
Ko je govora o socialni zaščiti in socialni varnosti je malo delo ponovno izrazito nehvaležna oblika dela, saj je očitno da je večji poudarek na stroškovni konkurenčnosti dela kot pa na zagotavljanju enakovredne socialne varnosti iz naslova socialnih prispevkov. To navsezadnje priznava sam predlagatelj Zakona o malem delu, ko pravi, da je »prednost malega dela, v primerjavi z delovnim razmerjem, še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja)«.
Ko je govora o socialnem dialogu in tripartizmu, pa je dovolj ,da citiramo besede DGB, ki pravi da malo delo promovira razbijanje trga dela na zaposlene prvega (zaposleni za nedoločen čas) drugega (zaposleni za določen čas) in tretjega reda (nove prekerne zaposlitve). V »tretjem redu« seveda ni prostora za socialni dialog na ravni podjetja, saj je ves namen ustvarjanja novih prekernosti prav cepitev solidarnosti med delavci in odtegnitev pravice do socialnega dialoga.
EVROPSKI PARLAMENT: REPORT ON COMMON PRINCIPLES OF FLEXICURITY (15. 11. 2007)
Evropski parlament (EP) se je z dokumentom »Report on common principles of Flexicurity« odzval na dokument Evropske komisije »Towards Common Principles of Flexicurity: More and better jobs through flexibility and security' (COM(2007)0359)
In kaj ima malo delo s poročilom EP? Kratek odgovor je- nič.
Zakaj? V 26. točki tega poročila je jasno zapisano naslednje:
Poudariti potrebo po vpeljevanju politik, ki preprečujejo izkoriščanje delavcev skozi akumulacijo nestandardnih oblik dela, ki ne vsebujejo istega nabora pravic kot polne pogodbe o zaposlitvi; poziva k temu, da bo prav vsaka politika zaposlovanja skupnosti nadaljevala in se držala tradicije modela odprtih zaposlitev za nedoločen čas, ki oblikuje osnovo socialne varnosti v državah članicah.
Malo delo zagotovo ne sodi v ta kontekst.
Glasovanje matičnega odbora EP za zaposlovanje in socialne zadeve z dne 12.11. 2007 daje zelo jasen signal- 32 članov je Resolucijo potrdilo, medtem ko jo 6 ni.
četrtek, 1. julij 2010
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
