ponedeljek, 27. september 2010

POKOJNINSKA REFORMA 2.DEL

POKOJNINE PO NOVEM ALI UMIRANJE NA OBROKE


Pri pregledu nove pokojninske zakonodaje ugotavljamo, da vlada pristopa k spremembam z izključno enim samim ciljem in ta je zmanjšati stroške proračuna. Upokojenci in bodoči upokojenci zaradi negospodarnih ukrepov vlade postajajo breme. Kaj reforma pomeni za posameznika vlade niti najmanj ne zanima!!!!

Na kakšen način bodo prizadeti zaposleni, bodoči upokojenci?

POKOJNINSKA OSNOVA

Pokojninska osnova je ključna pri odmeri starostne pokojnine. Po novem zakonu se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo mesečna povprečja osnov za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki. Bistvena sprememba pri določitvi pokojninske osnove glede na sedanji zakon je v tem, da sedanji zakon v primeru bolniške odsotnosti ne znižuje pokojninske osnove, saj se le-ta odmerja od mesečnega povprečja plač, novi predlog zakona pa jo v teh primerih znižuje.

Za izračun pokojnine je potrebno pokojninsko osnovo pomnožiti z odmerno stopnjo. Ta se, po sedanjem zakonu, od leta 1999 stalno znižuje, in sicer iz 85 % na 72,5 %. Novi predlog zakona predvideva fiksno odmerno stopnjo v višini 80 %, za vsako nadaljnje leto dela pa dodatno še 2,0 %. Predlog novega zakona prinaša tudi nova prehodna obdobja, ki pa so kot je očitno le pesek v oči delavcem, ki se bodo upokojevali do leta 2024. Kljub novemu predlogu zakona se še naprej znižuje pokojninska osnova in s tem tudi pokojnine. Sicer ne zaradi odmernega odstotka temveč zaradi podaljševanja obdobja za izračun pokojninske osnove. Vlada nam zaradi višje odmerne stopnje 80 % razlaga da bomo na boljšem. Pa bomo res? NE, NE BOMO! Od pokojninske osnove iz kateri koli zaporednih najbolj ugodnih 34 let se nam pokojninska osnova zmanjšuje do 20 %. Torej delali bomo tri leta dlje, izračuni pokojnin pa kažejo, da se bodo v povprečju le-te zmanjšale.

IZRAZI KOT SO ODMERNA STOPNJA, POKOJNINSKA OSNOVA ITD. BEGAJO LJUDI IN PRIDEJO ŠE KAKO PRAV POLITIKOM. NIHČE PA ODKRITO NE POVE, DA BOMO 43 LET DELALI ZA ISTE OZIROMA NIŽJE POKOJNINE KOT ČE BI DELALI 40 LET. TAKO NAM JE PAHORJEVA VLADA V SVOJEM PREDLOGU ZAGOTOVILA TRI BREZPLAČNA LETA DELA VEČ.

Kje nam vlada jemlje pri izračunu pokojninske osnove

1. Pri izračunu pokojninske osnove se mesečna povprečja osnov zmanjšajo za davke in prispevke. Že tukaj vlada škoduje večini zaposlenih, saj večina delavcev prejema do 70 % povprečne bruto plače v RS. Pri izračunu se namreč upošteva povprečna stopnja davkov in prispevkov v RS.


Primer: zaposleni, ki prejema minimalno plačo (z vsemi olajšavami) plača davke in prispevke po stopnji 23,5 %, tisti z 20.000 € bruto plače pa po stopnji 52,3 %. Pri izračunu pokojninske osnove se upošteva za vse enako povprečje, ki velja za dano leto v RS, npr. za leto 2009 v višini 35,37 %. Tako se pokojninska osnova in s tem tudi pokojnina delavcev z nižjimi plačami zmanjša za več, tistimi z višjimi plačami pa za manj, kar posledično pomeni, da delavec z nižjimi plačami financira višjo pokojnino direktorja kot bi mu pripadala, če bi se upoštevala njegova realna stopnja davkov in prispevkov (52,3 %).


2. Zaradi podaljšanja števila let, ki se upoštevajo za izračun pokojnine iz najboljših 18 na 34 let, se bodo zelo zmanjšale pokojninske osnove - celo do 20 %, zaradi tega pa tudi starostne pokojnine. Prav tako je dejstvo, da zaposleni ne prejemamo enakih plač v vsem obdobju zaposlenosti – samo v tem primeru se nam pokojninska osnova ne bi zmanjševala.


Primer 1: Če bi po koncu prehodnih obdobij imel moški za najboljših 18 let 595 € pokojninske osnove (cca. 789 € neto plače) oziroma odmerjeno pokojnino v višini 431 €, bi se zaradi podaljšanja števila let uporabljenih pri izračunu pokojninske osnove na 34 let njegova pokojninska osnova zmanjšala. Pokojninska osnova bi znašala le še 451 €, starostna pokojnina pa 388 €. Tako bi za podaljšanje delovne dobe za tri leta prejel za 43 € manj starostne pokojnine!!!

 
 
S podaljšanjem števila let za izračun pokojninske osnove njena pokojninska osnova znašala le še 452 € njena starostna pokojnina pa 389 €. Za več dela in pozno upokojitev bi tako ta ženska prejela 148 € manjšo pokojnino.

KAZEN ZA PREDČASNO UPOKOJITEV


V novem predlogu zakona vlada uveljavlja tudi znižanje pokojnin za vse, ki bi se predčasno upokojili. Teh bo po novem zakonu veliko, saj večina ljudi ne bo zmogla delati toliko časa, kot to zahteva predlog novega zakona. In zato bodo kaznovani z nižjimi pokojninami in pahnjeni v revščino.

Primer 1: moški star 58 let, ki je delal 40 let (ima 40 let pokojninske dobe) – brez prehodnih obdobij. Ta moški se ne more upokojiti pred 61-tim letom. Tudi če bi se upokojil ob dopolnitvi 60 leta in bi imel 42 let pokojninske dobe bi šel v predčasno upokojitev, zaradi česar bi se njegova pokojnina znižala.


Primer 2: moški star 62 let, ki je delal 40 let (40 let pokojninske dobe) in ima 560 € pokojninske osnove (cca. 740 € neto plače). Ta moški se lahko predčasno upokoji z znižano pokojnino pri 62 letih, 63 letih ali 64 letih. In koliko izgubi zaradi predčasne upokojitve?


Kot kažejo primeri se nikomur ne bo splačalo predčasno v pokojnino, saj se nam bodo zaradi tega drastično znižale pokojnine, ki so že tako ali tako absolutno prenizke!!!


USKLAJEVANJE POKOJNIN

Rast pokojnin že nekaj časa zaostaja za rastjo plač. Vlada je v novem predlogu predvidela spremembo usklajevanja pokojnin. Po novem se bodo pokojnine usklajevale z 60 % rasti plač v RS in z 40 % rasti inflacije, kar bo ponovno negativno vplivalo na pokojnine, ki bodo še naprej zaostajale za rastjo plač. V obdobju 2000-2009 so se namreč plače v RS povečale za 71,6 %, pokojnine so se v istem obdobju povečale za 54,9 %, po sedanjem predlogu vlade in novem načinu usklajevanja pa naj bi se povečale za 68,4 %. Zaradi takega načina usklajevanja se bodo pokojnine povečevale počasneje kot plače in razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo se bo še naprej zniževalo.

Vse te spremembe bodo po vladnih izračunih prinesle velike prihranke; vendar proračunu in ne delavcem, ki bodo za nižje pokojnine delali dlje in prav tako ne upokojencem, katerih 62 % prejema pokojnino do 600 €, kar seveda ne omogoča lepe in varne starosti!!!

ZAČASNO ZNIŽANJE PRISPEVNE STOPNJE ZA DELODAJALCE IN PARODIJA SOCIALNE DRŽAVE

V Sloveniji smo nekoč, tako kot povsod v Evropi, delodajalci in delojemalci plačevali prispevke za socialno varnost po enaki stopnji. Vendar pri nas od leta 1996 temu ni več tako. Vlada je »začasno znižala« prispevne stopnje delodajalcem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz 15,5 % v letu 1995 najprej na 11,07 % v letu 1996 ter nato v letu 1997 na 8,85 %. Da je to znižanje prineslo delodajalcem ogromne prihranke prikazuje sledeči graf.

 
Vendar pa to znižanje niso edini »odpustki« vlade našim delodajalcem. Tudi zaradi nepobranih in odpisanih prispevkov za socialno varnost s strani države naši delodajalci »varčujejo«. Tako je bil izpad prihodkov v blagajno pokojninskega zavoda v obdobju 2004-2009 iz tega naslova kar 270,3 mio EUR.


In kje so končale te milijarde EUR, ki naj bi razbremenile gospodarstvo in ustvarile razvojno inovativno in visoko tehnološko družbo. Ozremo se lahko samo okoli sebe in vidimo popolno razslojevanje. Nekateri delavci se prehranjujejo preko rdečega križa, drugi pa se igrajo kapitaliste v brutalnem pomenu iz začetka 19. Stoletja. Predlog nove pokojninske zakonodaje pa bo še poglobil prepad. Ali hočemo tako socialno državo. Naš odgovor je odločen NE, zato se uprimo nadaljnjemu socialnemu razslojevanju in na referendumu pokažimo, da smo proti takšni pokojninski reformi in proti izkoriščanju večine s strani manjšine.

četrtek, 23. september 2010

SKUPAJ V BOJ !


Snemite si zapis namenske številke Delavske enotnosti, ki jo je ZSSS izdala v pri izvajanju sedanje kampanje ZSSS proti spremembam delovno pravne in socialne zakonodaje.


ponedeljek, 20. september 2010

POKOJNINE PO PAHORJU - 3.del

USKLAJEVANJE POKOJNIN


Rast pokojnin že nekaj časa zaostaja za rastjo plač. Vlada je v novem predlogu predvidela spremembo usklajevanja pokojnin. Po novem se bodo pokojnine usklajevale s 60 % rasti plač v RS in s 40 % rasti inflacije, kar bo ponovno negativno vplivalo na pokojnine, ki bodo še naprej zaostajale za rastjo plač. V obdobju 2000-2009 so se namreč plače v RS povečale za 71,6 %, pokojnine so se v istem obdobju povečale za 54,9 %, po sedanjem predlogu vlade in novem načinu usklajevanja pa naj bi se povečale za 68,4 %. Zaradi takega načina usklajevanja se bodo pokojnine povečevale počasneje kot plače in razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo se bo še naprej zniževalo.

Vse te spremembe bodo po vladnih izračunih prinesle velike prihranke, vendar proračunu in ne delavcem, ki bodo za nižje pokojnine delali dlje, prav tako ne upokojencem, katerih 62 % prejema pokojnino do 600 €, kar seveda ne omogoča lepe in varne starosti!!!

________________________________________

ZAČASNO ZNIŽANJE PRISPEVNE STOPNJE ZA DELODAJALCE IN PARODIJA SOCIALNE DRŽAVE

V Sloveniji smo nekoč, tako kot povsod v Evropi, delodajalci in delojemalci plačevali prispevke za socialno varnost po enaki stopnji. Vendar pri nas od leta 1996 temu ni več tako. Vlada je »začasno znižala« prispevne stopnje delodajalcem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz 15,5 % v letu 1995 najprej na 11,07 % v letu 1996 ter nato na 8,85 % v letu 1997. To znižanje je delodajalcem prineslo ogromne prihranke, do danes že več kot 8,1 milijarde EUR. Vendar pa to znižanje niso edini »odpustki« vlade našim delodajalcem. Tudi zaradi nepobranih in odpisanih prispevkov za socialno varnost s strani države naši delodajalci »varčujejo«. Tako je znašal izpad prihodkov v blagajno pokojninskega zavoda v obdobju 2004-2009 zaradi nepobranih in odpisanih prispevkov kar 270,3 mio EUR.

In kje so končale te milijarde evrov, ki naj bi razbremenile gospodarstvo in ustvarile razvojno inovativno in visoko tehnološko družbo? Ozremo se lahko samo okoli sebe in vidimo popolno razslojevanje. Nekateri delavci se prehranjujejo preko rdečega križa, drugi pa se igrajo kapitaliste v brutalnem pomenu iz začetka 19. stoletja. Predlog nove pokojninske zakonodaje pa bo prepad med bogatimi in revnimi le še poglobil. Ali hočemo tako socialno državo? Naš odgovor je odločen NE, zato se uprimo nadaljnjemu socialnemu razslojevanju in na referendumu pokažimo, da smo proti taki pokojninski reformi in proti izkoriščanju večine s strani manjšine!!!!


Do ljudem prijaznejše pokojninske reforme lahko pridemo le skupaj, najprej z oddajo podpisa za razpis referenduma, nato z glasom PROTI na referendumu!

petek, 17. september 2010

POKOJNINE PO PAHORJU - 2.del

KAZEN ZA PREDČASNO UPOKOJITEV



V novem predlogu zakona vlada uveljavlja tudi znižanje pokojnin za vse, ki bi se predčasno upokojili. Teh bo po novem zakonu veliko, saj večina ljudi ne bo zmogla delati toliko časa, kot to zahteva predlog novega zakona. In zato bodo kaznovani z nižjimi pokojninami in pahnjeni v revščino.

Primer 1: moški star 58 let, ki je delal 40 let (ima 40 let pokojninske dobe) – brez prehodnih obdobij. Ta moški se ne more upokojiti pred 61 letom. Tudi če bi se upokojil ob dopolnitvi 60 let in bi imel 42 let pokojninske dobe, bi šel v predčasno upokojitev, zaradi česar bi se njegova pokojnina znižala:


Moški – 58 let, 40 let pokojninske dobe: kdaj se bo lahko upokojil in za kakšno pokojnino?

- starost 58 let, 40 let pokojninske dobe: ne more se še upokojiti;

- starost 59 let, 41 let pokojninske dobe: ne more se še upokojiti;

- starost 60 let, 42 let pokojninske dobe: upokoji se lahko predčasno, vendar pa se zaradi malusov v višini 18 % njegova odmerna stopnja zniža za 20 %. Pri pokojninski osnovi 560 € (cca. 740 € neto plače) to pomeni, da namesto 481,6 € pokojnine dobi le 369,6 € pokojnine!!!

- starost 61 let, 43 let pokojninske dobe: lahko se redno upokoji. Pri pokojninski osnovi 560 € (cca. 740 € neto plače) bo ta moški prejel 481,6 € pokojnine.



Primer 2: moški star 62 let, ki je delal 40 let (40 let pokojninske dobe) in ima 560 € pokojninske osnove (cca. 740 € neto plače). Ta moški se lahko predčasno upokoji z znižano pokojnino pri 62 letih, 63 letih ali 64 letih. In koliko izgubi zaradi predčasne upokojitve?



Moški – 62 let, 40 let pokojninske dobe: kdaj se bo lahko upokojil in za kakšno pokojnino?

- starost 62 let, 40 let pokojninske dobe: upokoji se lahko predčasno, vendar pa se zaradi malusov v višini 10,8 % njegova odmerna stopnja zniža za 16,8 %. Pri pokojninski osnovi 560 € (cca. 740 € neto plače) to pomeni, da namesto 481,6 € pokojnine dobi le 387,5 € pokojnine!!!

- starost 63 let, 41 let pokojninske dobe: upokoji se lahko predčasno, vendar pa se zaradi malusov v višini 7,2 % njegova odmerna stopnja zniža za 11,2 %. Pri pokojninski osnovi 560 € (cca. 740 € neto plače) to pomeni, da namesto 481,6 € pokojnine dobi le 418,9 € pokojnine!!!

- starost 64 let, 42 let pokojninske dobe: upokoji se lahko predčasno, vendar pa se zaradi malusov v višini 3,6 % njegova odmerna stopnja zniža za 5,6 %. Pri pokojninski osnovi 560 € (cca. 740 € neto plače) to pomeni, da namesto 481,6 € pokojnine dobi le 450,2 € pokojnine!!!

- starost 65 let, 43 let pokojninske dobe: lahko se redno upokoji. Pri pokojninski osnovi 560 € (cca. 740 € neto plače) bo ta moški prejel 481,6 € pokojnine.



Kot kažejo primeri, se ljudje zaradi malusov ne bodo predčasno upokojevali, zaradi drastičnega znižanja pokojnin, ki so že tako ali tako absolutno prenizke!!!

Do ljudem prijaznejše pokojninske reforme lahko pridemo le skupaj, najprej z oddajo podpisa za razpis referenduma, nato z glasom PROTI na referendumu!

četrtek, 16. september 2010

POKOJNINE PO PAHORJU – 1. del

Pri pregledu nove pokojninske zakonodaje ugotavljamo, da vlada pristopa k spremembam izključno z enim samim ciljem, in ta je zmanjšati stroške proračuna. Upokojenci in bodoči upokojenci zaradi negospodarnih ukrepov vlade postajajo breme. Kaj reforma pomeni za posameznika, vlade niti najmanj ne zanima!

Na kakšen način bodo prizadeti zaposleni, bodoči upokojenci?

POKOJNINSKA OSNOVA

Pokojninska osnova je ključna pri odmeri starostne pokojnine. Po novem zakonu se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo mesečna povprečja osnov za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki. Bistvena sprememba pri določitvi pokojninske osnove v novem predlogu zakona, glede na sedanji zakon, je v tem, da sedanji zakon v primeru bolniške odsotnosti ne znižuje pokojninske osnove, saj se ta odmerja od mesečnega povprečja plač, predlagani novi zakon pa jo v teh primerih znižuje.

Za izračun pokojnine je potrebno pokojninsko osnovo pomnožiti z odmerno stopnjo. Ta se, po sedanjem zakonu, od leta 1999 stalno znižuje, in sicer iz 85 % na 72,5 %. Novi zakon predvideva fiksno odmerno stopnjo v višini 80 %, za vsako nadaljnje leto dela pa dodatno še 2,0 %. Predlog novega zakona prinaša tudi nova prehodna obdobja, ki pa so, kot je očitno, le pesek v oči ljudem, ki se bodo upokojevali do leta 2024. Kljub novemu predlogu zakona se še naprej znižuje pokojninska osnova in s tem tudi pokojnine. Sicer ne zaradi odmernega odstotka, temveč zaradi podaljševanja obdobja za izračun pokojninske osnove. Vlada nam zaradi višje odmerne stopnje (80 %) razlaga, da bomo na boljšem. Pa bomo res? NE, NE BOMO! Od pokojninske osnove, iz katerihkoli zaporednih najbolj ugodnih 34 let, se nam pokojninska osnova zmanjšuje do 20 %. Torej, delali bomo tri leta dlje, izračuni pokojnin pa kažejo, da se bodo v povprečju te zmanjšale.

IZRAZI, KOT SO ODMERNA STOPNJA, POKOJNINSKA OSNOVA ITD., BEGAJO LJUDI IN PRIDEJO ŠE KAKO PRAV POLITIKOM. NIHČE PA ODKRITO NE POVE, DA BOMO 43 LET DELALI ZA ENAKE OZIROMA NIŽJE POKOJNINE KOT ČE BI DELALI 40 LET. TAKO NAM JE PAHORJEVA VLADA V SVOJEM PREDLOGU ZAGOTOVILA TRI BREZPLAČNA LETA DELA VEČ.

Kje nam vlada jemlje pri izračunu pokojninske osnove

1. Pri izračunu pokojninske osnove se mesečna povprečja osnov zmanjšajo za davke in prispevke. Že tukaj vlada škoduje večini zaposlenih, saj večina delavcev prejema do 70 % povprečne bruto plače v RS. Pri izračunu se namreč upošteva povprečna stopnja davkov in prispevkov v RS.


Primer: zaposleni, ki prejema minimalno plačo (z vsemi olajšavami), plača davke in prispevke po stopnji 23,5 %, tisti z 20.000 € bruto plače pa po stopnji 52,3 %. Pri izračunu pokojninske osnove se upošteva za vse enako povprečje, ki velja za dano leto v RS, npr. za leto 2009 v višini 35,37 %. Tako se pokojninska osnova in s tem tudi pokojnina delavcev z nižjimi plačami zmanjša za več, tistim z višjimi plačami pa za manj, kar posledično pomeni, da delavci z nižjimi plačami financirajo višjo pokojnino direktorja kot bi mu pripadala, če bi se upoštevala njegova realna stopnja davkov in prispevkov (52,3 %).


2. Zaradi podaljšanja števila let, ki se upoštevajo za izračun pokojnine, iz najboljših 18 na 34 let, se bodo zelo zmanjšale pokojninske osnove - celo do 20 %, zaradi tega pa tudi starostne pokojnine. Prav tako je dejstvo, da zaposleni ne prejemamo enakih plač v vsem obdobju zaposlenosti.


Primer 1: Če bi po koncu prehodnih obdobij imel moški za najboljših 18 let 595 € pokojninske osnove (cca. 789 € neto plače) oziroma odmerjeno pokojnino v višini 431 €, bi se zaradi podaljšanja števila let uporabljenih pri izračunu pokojninske osnove na 34 let, njegova pokojninska osnova zmanjšala. Pokojninska osnova bi znašala le še 451 €, starostna pokojnina pa 388 €. Tako bi za podaljšanje delovne dobe za tri leta prejel za 43 € manj starostne pokojnine.



Primer 2: Če bi po koncu prehodnih obdobij imela ženska za najboljših 18 let 740 € pokojninske osnove (cca. 982 € neto plače), oziroma 537 € starostne pokojnine, bi s podaljšanjem števila let za izračun pokojninske osnove njena pokojninska osnova znašala le še 452 €, njena starostna pokojnina pa 389 €. Za več dela in pozno upokojitev bi tako ta ženska prejela 148 € manjšo pokojnino.

Do ljudem prijaznejše pokojninske reforme lahko pridemo le skupaj, najprej z oddajo podpisa za razpis referenduma, zato z glasom PROTI na referendumu!

Nadaljevanje sledi !

torek, 14. september 2010

ODPRAVNINE PO PAHORJU



KAKŠNE ODPRAVNINE NAM PREDLAGA PAHORJEVA VLADA?




Vlada namerava s spremembo Zakona o delovnih razmerjih znižati odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razlogov nesposobnosti, saj naj bi na ta račun zmanjšala stroške delodajalcem. Vendar pa so za Slovenijo, v primerjavi s članicami EU, s katerimi se vlada tako rada primerja, značilne nizke odpravnine, kar velja tako za odpravnine ob upokojitvi kot tudi za odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razlogov nesposobnosti. Slednje določa Zakon o delovnih razmerjih v 109. členu.

Kot prikazujejo podatki pa odpravnine ne pomenijo velikega stroška za delodajalce. Njihov ključni namen je, da olajšajo obdobje, ko si zaposleni išče novo delo, vendar pa nizke odpravnine ne omogočajo kakovostnega življenja v tem vmesnem obdobju. Odpravnine »navadnega delavca« se sploh ne morejo primerjati s Kramarjevo milijonsko odpravnino v NLB, Šrotovo 152.000 EVR visoko odpravnino in odpravnino ostalih državnih direktorjev«.



In kaj prinaša novi predlog vlade?

Osebam, ki so v zadnjih treh mesecih prejemale minimalno bruto plačo v višini 734,15 EVR, bi tako po sedanjem Zakonu o delovnih razmerjih pripadale odpravnine v naslednjih višinah: Novi predlog vlade, s katerim želi ugoditi delodajalcem in jim še povečati dobičke, zmanjšuje odpravnine zaposlenim: Koliko vzame vlada delavcu s predlagano spremembo zakona v višini odpravnine?

- za 5 let delovne dobe 918 EVR - za 5 let delovne dobe 734 EVR - 184 EVR

- za 10 let delovne dobe 1.835 EVR - za 10 let delovne dobe 1.468 EVR - 367 EVR

- za 25 let delovne dobe 6.075 EVR - za 25 let delovne dobe 3.671 EVR - 2.386 EVR

- za 35 let delovne dobe 8.479 EVR - za 35 let delovne dobe 5.139 EVR - 3.340 EVR

Vir: lastni preračuni



Izgube za posameznika se tako povečujejo s številom let delovne dobe in z višanjem bruto plače. Dejstvo pa je, da tisti, ki so starejši, veliko težje dobijo novo zaposlitev kot mlajši kolegi, zaradi česar jih bo znižanje odpravnin še dodatno prizadelo.



Osebam, ki so v zadnjih treh mesecih prejemale bruto plačo v višini 1.000 EVR, bi tako po sedanjem Zakonu o delovnih razmerjih pripadale odpravnine v naslednjih višinah: Novi predlog vlade, s katerim želi ugoditi delodajalcem in jim še povečati dobičke, zmanjšuje odpravnine zaposlenim: Koliko vzame vlada delavcu s predlagano spremembo zakona v višini odpravnine?

-za 5 let delovne dobe 1.250 EVR - za 5 let delovne dobe 1.000 EVR - 250 EVR

-za 10 let delovne dobe 2.500 EVR - za 10 let delovne dobe 2.000 EVR - 500 EVR

-za 25 let delovne dobe 8.250 EVR - za 25 let delovne dobe 5.000 EVR - 3.250 EVR

-za 35 let delovne dobe 11.550 EVR - za 35 let delovne dobe 7.000 EVR - 4.550 EVR

Vir: lastni preračuni



Vladine spremembe Zakona o delovnih razmerjih nimajo prav nič opraviti z reševanjem praznega državnega proračuna, so le v pomoč delodajalcem in lastnikom podjetij pri ustvarjanju večjih dobičkov. Ko smo v ZSSS zahtevali, da pri delitvi dobičkov obvezno sodelujejo tudi zaposleni, je Pahorjeva vlada to gladko zavrnila. Vse v imenu konkurenčnosti in Pahorjevih zmagovalcev.

sreda, 8. september 2010

TEŽKO DELO IN ZGODNJA UPOKOJITEV

Poklici ki vključujejo »težko delo« bodo morebiti izključeni iz predloga Nizozemske vlade po dvigu upokojitvene starosti iz 65 na 67 let. Koncept »težkega dela« je multi – dimenzionalen; kajti ne sme biti zasnovan zgolj na fizičnem pritisku na delu ampak more vzeti v obzir tudi psihološko breme na delovnem mestu. Prav zato bo identifikacija poklicnih področij z »težkimi deli« kar precej otežkočena.

Starajoča se delovna sila pomeni zniževanje participacije na trgu del širom Evrope, vključujoč Nizozemsko. Zato da bi zadržali dovolj veliko stopnjo participacije na trgu dela, nizozemska vlada predlaga dvig upokojitvene starosti iz 65 na 67 let. Vendar pa se lahko zgodi, da bo iz teh sheme izključila »težja dela«. Prav zato je potrebno definirati ta pojem in definirati poklicna polja v katerih se pojavlja.

»Težko delo« je pogosto definirano preko 3D definicije – »dirty, dangerous, demanding«. Povečini se povezuje z fizično zahtevnimi delovnimi mesti, ki se najdejo v kmetijstvu, gradbeništvu in industriji. Vendar pa takšno delo ne prevladuje na Nizozemskem kjer je več kot 75% delovne populacije zaposlene v storitvenem sektorju, kjer je izpostavljenost fizičnim dejavnikom na delovnem mestu nižja.

Dejavniki tveganja povezani z »težkim delom«

Zadnja raziskava Smuldersa in ostalih (2009), ki je uporabljala podatke iz Nacionalne raziskave o delovnih pogojih (Nationale Enquête Arbeidsomstandigheden, NEA) je pokazala, da je izpostavljenost temu, kar se tradicionalno razume kot težko delo (nevarno, glasno, fizično zahtevno) povezano z:

- Negativnimi zdravstvenimi učinki kot fizične in psihične težave

- Odsotnost z delovnega mesta

- Znižana zmožnost dela do 65 leta starosti

Študija je prav tako ugotovila da izpostavljenost psihofizičnim dejavnikom kot visok pritisk na delovnem mestu, čustveno zahtevno delo, nadlegovanje in agresija, znižana stopnja avtonomije in znižana možnost samoiniciativnosti na delovnem mestu prav tako, če ne mestoma celo bolj povzroča negativne zdravstvene učinke (glej tabelo 1). Poklicna področja z visoko stopnjo psihosocialnega tveganja morajo potemtakem tudi biti vzeta pod definicijo poklicnih področij kjer delavci opravljajo »težka dela«.

Rezultati multiple regresivne analize pokažejo, da so psihološki in še posebej psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu povezani z učinkom na zdravje.

TVEGANI POKLICI


V luči zgoraj definiranih fizičnih in psihosocialnih tveganj je možno mapiranje poklicev na način identificiranja »tveganih« polj, t.j. tistih poklicev ki so izpostavljeni visoki stopnji tveganja pri delu. Spodnja slika tako prikazuje relativno fizično in psihosocialno izpostavljenost dvajsetih najbolj pogostih poklicev na Nizozemskem kot tudi relativno velikost poklicne skupine.

V primeru da je edini kriteriji »težkega dela« visoka stopnja fizičnega napora, so te skupine vodovodarji, gradbeni delavci in soboslikarji. Ko pa je kot dodaten kriterij vključen tudi psihosocialen pritisk, so poklicne skupine izpostavljene tveganju zdravstveni delavci, policisti in gasilci ter vozniki vlakov ter avtobusov. V tej skupini je veliko več zaposlenih kot v skupini z visoko stopnjo fizičnega pritiska.

Fizični in psihosocialni pritiski 20 najbolj pogostih poklicnih skupin

 
Vir: NEA, 2007–2008


TEŽKO DELO JE MULTIDIMENZIONALNO

Debata o težkem delu se je pričela ker je nizozemsko ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje želelo oblikovati izjeme za osebe, ki izvajajo težka dela, v času ko se bi upokojitvena starost dvignila na 67 let. Pokazano je bilo, da je koncept »težkega dela« multidimenzionalen in da se ga ne more povezovati zgolj z fizično težkim delom. V najmanjši meri so more namreč v to definicijo vključiti tudi psihosocialno obremenitev na delovnem mestu.

Vendar pa je potrebno v to debato vključiti več polj, vključno z dejstvom da so zaposleni v isti poklicni skupini različno izpostavljeni fizičnim in psihosocialnim tveganjem. Poleg tega pa raziskava Smuldersa z sodelavci ni raziskala sprememb v dejavnikih tveganja skozi čas. Ti odnosi ponavadi definirajo točke preloma, in brez njih je dokaj težko ugotoviti, katera delovna mesta so »težka« in katera ne.

Zaključek je ta, da bo kar težko oblikovati celovit seznam izjem v poklicnih skupinah v okviru dviga upokojitvene starosti na 67 let.

Vir: EUROFOUND, 23. 7. 2010

SLOVENSKI TRG DELA – VISOKA OBREMENITEV


Približno 40 % vseh delovno aktivnih prebivalcev je izjavilo, da so na svojem delovnem mestu podvrženi psihičnim pritiskom. 80 % jih je preobremenjenih z delom, z visokimi zahtevami in s časovno stisko, skoraj 20 % jih je izpostavljenih nadlegovanju, zmerjanju, šikaniranju ali psihičnemu nasilju (SURS, podatki za drugo četrtletje 2007)

Obenem pa je izredno zaskrbljujoč podatek, povezan z vprašanjem v kolikšnem obsegu so zaposleni izpostavljeni negativnim (grožnje, prisile, kazni, ukazovanja, ustrahovanja, ipd) in koliko pozitivnim signalom v delovnem okolju. Idealno razmerje bi po mnenju znanstvenikov z ugledne klinike Mayo v ZDA moralo biti 5 : 1 v prid pozitivnim sporočilom. Uspelo jim je dokazati še nekaj več; če smo permanentno izpostavljeni večji količini pozitivnih vibracij, se naša življenjska doba utegne celo podaljšati za celih deset (10) let! Primerjave z poslovnim okoljem v razviti Evropi je pokazalo, da je to razmerje tam le okoli 3 : 1 v prid pozitivne klime, medtem, ko so prav merjenja količine negativne energije v podjetjih in organizacijah v Sloveniji pokazala, da je to razmerje šokantnih 1 : 1 (Gruban, 2010).

Slovenija je na primerjalni lestvici intenzivnosti dela z indeksom 54 med 31 državami na prvem mestu. V sferi ekstenzivnosti dela (več kot 48 delovnih ur/ teden) se Slovenija nahaja na 11 mestu, kar jo (spet) uvršča v zgornjo polovico analiziranih držav (EUROFOUND, 2007).

Ob sobotah je do uvedbe sobotnega dela v državni upravi delalo 59 % delavcev in ob nedeljah 36 %, več le v Bolgariji, Romuniji, Turčiji in Hrvaški (EUROFOUND, 2007).

Slovenija glede na izsledke EUROFOUND raziskave sodi v skupino organizacij napornega dela, katere značilnosti so visoka intenzivnost in nizka avtonomija dela.

Več kot četrtina (27,3%) vprašanih iz Slovenije se jih boji, da bodo v prihodnjih šestih mesecih izgubili službo., kar je dvakrat več od 13% povprečja analiziranih držav (EUROFOUND, 2007).

Malce manj kot tretjina (30,6%) jih meni, da so za svoje delo zelo dobro plačani, kar je manj od nekaj več kot 40% povprečja analiziranih držav (EUROFOUND,2007).

Kar 62 % vprašanih iz Slovenije je potrdilo, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje, kar je skorajda dvakrat več od povprečja držav EU27 s 35 % (EUROFOUND, 2007).

Slovenija s povprečjem 8,7 dneva bolniške odsotnosti na delavca na leto na drugem mestu med 31 državami. Med 27 državami EU je povprečje 4,5 dneva bolniške odsotnosti (EUROFOUND, 2007).

Raziskava Inštituta za razvoj človeških virov iz leta 2006, v kateri je sodelovalo 946 oseb, je pokazala, da zgolj 40% oseb, zajetih v raziskavo, ne kaže znakov izgorevanja. 30 odstotkov jih kaže znake preizčrpanosti (prva stopnja izgorevanja), 22 odstotkov jih kaže znake ujetosti (druga stopnja izgorevanja), 8 odstotkov pa jih je izgorelih, od teh jih je skoraj polovica že doživela adrenalni zlom.

To po besedah nosilke raziskave Andreje Pšeničny lahko pomeni dvoje: da veliko ljudi nosi v sebi storilnostno pogojeno samopodobo ter da so okoliščine življenja in dela v Sloveniji zelo obremenjujoče.





Če ponovimo že omenjeno študijo iz Nizozemske - študija je ugotovila da izpostavljenost psihofizičnim dejavnikom kot visok pritisk na delovnem mestu, čustveno zahtevno delo, nadlegovanje in agresija, znižana stopnja avtonomije in znižana možnost samoiniciativnosti na delovnem mestu prav tako, če ne mestoma celo bolj povzroča negativne zdravstvene učinke.

In prav v teh indikatorjih Slovenija močno izstopa.



Pripravil: Goran Lukič, ZSSS

torek, 7. september 2010

MALO DELO – NAPREDEK ALI POLOMIJA

2. septembra 2010 je ZSSS skupaj z fundacijo Friedrich Eber Stiftung (FES) organizirala mednarodno konferenco z naslovom MALO DELO – NAPREDEK ALI POLOMIJA. Tako domača kot tuja strokovna javnost si je bila enotna: Institut malega dela je oblika dela, ki se je v tujini izkazala kot izjemno škodljivo tako za posameznice in posameznike kot za sam trg dela.


Če si zgolj pogledamo nekaj izjav, dejstev in številk (v zgornjih priponkah si lahko preberete predstavitve dr. Claudie Weinkopf iz Univerze v Duisburgu, ter Johannesa Jakoba iz nemške sindikalne centrale DGB)

OMEJENE PRAVICE IZ ZAKONA

Ali kakor je napisano v samem predlogu zakona: Malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd. Dohodek za opravljeno malo delo se ne glede na plačane prispevke ne šteje za izračun pokojninske osnove.


VERIŽENJE MALEGA DELA
Malo delo je sicer omejeno preko mesečne (60 ur) oziroma letne kvote ur (720 ur dela na leto za študente) glede na število zaposlenih v organizaciji. Pa bo to preprečilo veriženje malega dela (posojanje napotnic drugim). Zagotovo ne. Ko bo en »mali delavec« dosegel limit ur, bo pač dobil napotnico pod drugim imenom in nadaljeval delo. In še nekaj – pri delodajalcu, ki zaposluje do deset delavcev, bo lahko po predlogu delalo šest »malih delavcev« - pri čemer je v Sloveniji po zadnjih podatkih kar 140.838 podjetij z do 10 zaposlenimi!


MALO DELO BO IZRINJALO VELIKO DELO


Tako ekonomist Dr. Jože Mencinger iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani kot tudi dr. Claudia Weinkopf iz Univerze Essen Duisburg kot Johannes Jakob iz nemške sindikalne centrale opozarjajo: malo delo bo izrinjalo veliko delo. Ali kakor pravijo številke: Od leta 2000 se je samo število zaposlitev s polnim delovnim časom in obveznim socialnim zavarovanjem v Nemciji znižalo za 1,4 milijona. Delež malih del pri celotni zaposlitvi se je od leta 1995 skoraj potrojil.


MALO DELO JE POT V REVŠČINO

Po podatkih dr. Weinkopfove kar 86 odstotkov malih delavcev sodi med zaposlene revne, torej kljub delu ne prekorači tveganje revščine.


MALO DELO JE VELIK PROBLEM ZA ENAKOPRAVNOST ŽENSK


Po podatkih nemške sindikalne centrale DGB iz Nemcije je delež žensk med malimi delavci od 65 odstotkov do delo 93 odstotkov.


Hkrati pa si lahko na spodnjih povezavah preberete članka iz Dnevnika in Večera, ki prav tako povzemata ugotovitve iz mednarodne konference ZSSS in FES o učinkih malega dela.



Dnevnik: http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042384968


Večer: http://www.vecer.com/clanekslo2010090305572457



POŠLJI POZIV K RAZUMU POSLANKAM IN POSLANCEM! http://www.gledamovas.com/



Goran Lukič

ZSSS

031 517 201

POZIV POSLANCEM IN POSLANKAM DRŽAVNEGA ZBORA

Ljubljana, 7.9.2010


Vlada RS nadaljuje s sprejemanjem zakonov, ki drastično znižujejo pravice in socialni položaj prebivalcev Slovenije na vseh področjih. Z zakonom o malem delu uvaja posebne oblike zaposlovanja delavcev, kjer ni bolniških nadomestil, ni dopustov, ne regresa za prehrano in letni dopust, tudi ne povračil stroškov prihoda na delo. Delodajalci so že sporočili svoje navdušenje nad takšnim zakonom in si že manejo roke. Tudi spremembe zakona o delovnih razmerjih, kjer se skrajšujejo odpovedni roki in znižujejo odpravnine, skratka olajšuje se odpuščanje delavcev, gredo v parlament. Ob tem pa je tukaj še pokojninska reforma, ki drastično zaostruje pogoje za upokojevanje in znižuje pokojnine bodočih upokojencev. Predsednik vlade je že sporočil, da sindikalni predlogi zanj niso »konstruktivni«, zato bo pokojninsko reformo, kljub nasprotovanju sindikatov, poslal v parlament neusklajeno. Vse v imenu razbremenjevanja državnega proračuna, iz katerega bo vlada lahko še naprej reševala banke, ki so hudo zadolžene, ker so financirale tajkunske prevzeme in izčrpavanje podjetij. Ta cunami protidelavske zakonodaje lahko ustavimo le še sindikati, za kar pa bo potrebna organizirana akcija vseh, ki imamo dovolj volje in poguma, da ga zaustavimo. Prva možnost je, da Pahorjevo in Svetlikovo ukinjanje socialne države ustavijo poslanke in poslanci državnega zbora, kar je sicer manj verjetno, druga možnost pa je izvedba referenduma, kjer bomo sami odločili, kakšno zakonodajo si želimo.

Zato smo se v ZSSS odločili, da poslanke in poslance opozorimo, da imajo možnost preprečiti sprejem te zakonodaje. Na to jih lahko opozorite tudi vi, če se strinjate z nami. Poslankam in poslancem lahko pošljete elektronsko sporočilo, v katerem jim sporočite svoje nestrinjanje s predlaganimi zakoni. To storite na naslednji povezavi http://www.gledamovas.com/

POGREŠAMO KLJUČ PRIHODNOSTI