DEJSTVA O (MENEDŽERSKIH) PREVZEMIH PODJETIJ PRIMER: SLOVENIJA

DEJSTVO ŠT. 1: BANČNE GARANCIJE

1998 – 2010:


215

VLOG ZA DOVOLJENJE ZA PREVZEM


Od skupaj 215 prevzemov, ki so se izvajali v omenjenem obdobju, je bančne garancije priložilo 197 prevzemnikov.

Vir: atvp

 
DEJSTVO ŠT 2: INTENZIVNOST PREVZEMOV PODJETIJ
 

DEJSTVO ŠT 3:VIŠINA BANČNIH GARANCIJ
 
5,559.625.729,42 EUR


VIŠINA BANČNIH GARANCIJ, KI SO JIH BANKE V SLOVENIJI MED LETI 1998 IN


2O10 IZDALE ZA PREVZEME PODJETIJ

1,284.434.765 €

VIŠINA BANČNIH GARANCIJ, KI SO JIH BANKE V SLOVENIJI IZDALE ZGOLJ V LETU 2007 ZA PREVZEM PODJETIJ

Vir: ATVP

DEJSTVO ŠT. 4: NLB * IZDATNO KREDITIRA MENEDŽERSKE PREVZEME PODJETIJ

DEJSTVO ŠT. 5: KATASTROFALNI UČINKI PREVZEMOV
Med letoma 2006 in 2009 se je dolg podjetij, v katerih je bil izveden menedžerski odkup, zvišal za
skoraj tri četrtine, leta 2008 jim je dobiček padel za 99 odstotkov, lani pa so poslovala z izgubo.


(Dr. Prašnikar, december 2010)




PRIMER ŠT. 1:


PREVZEM PIVOVARNE LAŠKO d.d. s strani INFOND holdinga, finančne družbe d.d.; CPM, d.d. FIDINE d.d. ter


KOTO


Bančna garancija:  447.705.512 €.


Osnovno ozadje: Boško Šrot in njegova žena Anica Aužner Šrot prek podjetja Atka-Prima za 16.000 evrov odkupita podjetje Kolonel, ki je nekaj dni pred tem objavila prevzem družbe Center Naložbe, poznejše največje lastnice Infond Holding in posledično Pivovarne Laško.


Sedanje stanje: 28.12. 2009: Mariborsko okrožno sodišče je uvedlo stečajni postopek nad finančno družbo Infond Holding, katere lastnik je nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot.


13.8. 2010:   Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo stečajni postopek nad družbo Center Naložbe


Avgust 2010: obtožnica proti Bošku Šrotu, ki naj bi družbam skupine Pivovarna Laško naročal izplačila posojil Centru Naložbe in Infondu Holdingu, ki posojil nista nikoli vrnila. Oškodovanje je bilo  ocenjeno na okoli 109 milijonov €.


PRIMER ŠT. 2


Prevzem MERKUR-ja s strani MERFIN, Bančna garancija: 114.271.560 €


Osnovno ozadje: Kordež je menedžerski odkup izpeljan konec leta 2007 prek podjetja Merfin, ki so ga v ta namen ustanovili Merkurjevi menedžerji, in s pomočjo nekaj večjih solastnikov (med drugimi Save, Banke Koper). Menedžerji so za odkup pri bankah najeli skupaj za okoli 350 milijonov evrov posojil.


Sedanje stanje: je pospešila razpad menedžerskega prevzema.


Po (ponovljeni) reviziji se je pokazalo, da je Merkurju ostalo 750 milijonov dolgov in skoraj nič premoženja. Postal je insolventen. Škodo, ki jo je Merkurju s svojim ravnanjem menda naredila prejšnja uprava s Kordežem na čelu, pa ocenjujejo na približno 180 milijonov evrov.


DEJSTVO ŠT. 6: BANČNI DOLG JE POSTAL JAVNI DOLG

Po podatkih Banke Slovenije (Bilten BS, december 2009) se je vrednost depozitov države pri bankah začela hitro poviševati od konca leta 2008. Analiza zadolževanja države in podeljevanja državnih poroštev v letu 2009 pokaže, da se je država lani neto zadolžila v vrednosti 4,1 milijarde evrov zaradi financiranja rekordnega javnofinančnega primanjkljaja v vrednosti 1,5 milijarde evrov. Preostalo neto zadolževanje za 2,6 milijarde evrov je država položila kot depozit pri bankah. Hkrati je lani povečala državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je šlo za državna poroštva bankam dve milijardi evrov. (Kovač, 2010)

 
DEJSTVO ŠT. 7: KJE SO REGULATORJI?

Izvirni greh menedžerskih prevzemov je neukrepanje Banke Slovenije.



(Damijan Žugelj, direktor ATVP, 8.12. 2010)





Nikoli ni bila narejena vsebinska presoja posledic prevzemne zakonodaje.


(Marko Kranjec, guverner BS, 25.1. 2010)


 
DEJSTVO ŠT. 8: ZASLEPLJENOST

Ogromne napake v finančni regulaciji in nadzoru so se izkazale kot uničujoče za stabilnost nacionalnega finančnega trga. Varovalke niso bile na svojih mestih, v nezanemarljivem deležu zaradi vere v samoregulativno naravo trga in zmožnost finančnega sistema,da učinkovito menedžerira kakršnekoli napake.



Napake bonitetnih agencij so bile glavni vzvod finančnega uničenja. Tri glavne bonitetne agencije so bile glavni spodbujevalci finančnega zloma.



(KONČNO POROČILO O VZROKIH FINANČNE KRIZE; FEDERALNA PREISKOVALNA KOMISIJA ZA FINANČNO


KRIZO, 27.1. 2011: http://c0182732.cdn1.cloudfiles.rackspacecloud.com/fcic_final_report_full.pdf )


_________________________________________________________________________


Tukaj gre za zelo senzibilne stvari, ki lahko vplivajo tudi na pogled bonitetnih hiš na naš denarni trg.


(Predsednik vlade ob odgovoru na novinarsko vprašanje o konfliktu med vodstvom ATVP in BS; novinarska konferenca po seji Vlade RS, 27.1 2011)

ZAHTEVA ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV (ZSSS) ZA DVIG MINIMALNE PLAČE

Vsi najpomembnejši mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic kot eno izmed temeljnih socialnih pravic vključujejo tudi pravico do primerne minimalne plače, ki omogoča dostojno življenje. V Sloveniji minimalna plača ne predstavlja dostojnega plačnega dna in ne omogoča preživetja ne posamezniku, še manj pa njegovi družini.




Letošnje povečanje minimalne plače iz 734,15 EUR bruto na 748,10 EUR bruto ni bilo zadostno, zaradi česar minimalna plača ne pokriva življenjskih stroškov in ne omogoča dostojnega življenja. Zaradi izrednega dviga cen hrane in stalnega povečevanja cen energije je več kot 44.000 zaposlenih soočenih s tveganjem revščine.



Ljudje, ki prejemajo nizke dohodke večino le-teh porabijo za nakup hrane, oblačil in obutve ter plačilo položnic. Zavedati se je potrebno, da so se cene teh najpomembnejših artiklov in storitev v obdobju enega leta zelo povišale. Tako so se na primer cene sadja povišale za 8,1 %, cene zelenjave za 17,1 %, cene komunalnih storitev za 6,5 %, cene odvoza smeti za 20,0 %, cene goriva in energije za 12,2 %, cene plina za 19,1 %, tekoča goriva za 28,0 %, cene zobozdravstvenih storitev za 12,2 %. V našteta povišanja cen pa še niso vključene podražitve prehrambnih artiklov iz letošnjega leta (dvig cen: kruha za 12 %, mlečnih izdelkov za 6 %, mesa do 10 %).



Ob vseh podražitvah v zadnjem mesecu in izredno nizki uskladitvi minimalne plače je trenutno določena neto minimalna plača v višini 572 € prenizka, saj je kar za 21 € nižja od praga tveganja revščine določenega za leto 2009, ki znaša 593 EUR. Zaradi tega ne predstavlja zadostnih sredstev za preživetje.



Zato ZSSS poziva Vlado RS, da ponovno uskladi minimalno plačo s pragom tveganja revščine in jo poveča na 821 EUR bruto (oziroma 593 EUR neto).






mag. Dušan Semolič,

predsednik ZSSS

Obvestilo za javnost - zbrani podpisi za referendum

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije z zadovoljstvom ugotavljamo, da je od prejšnjega četrtka pa do včeraj zvečer, ko je bilo zaradi sklepa državnega zbora zbiranje podpisov ustavljeno, svoj podpis v podporo naknadnemu zakonodajnemu referendumu proti nepravični pokojninski reformi v samo petih dneh oddalo več kot 42.000 slovenskih državljank in državljanov. To kaže na velik interes ljudi, da se o nepravični pokojninski reformi glasuje na referendumu, zato bomo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije tudi po sprejemu odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije z zbiranjem podpisov nadaljevali in omogočili podpisovanje podpore tudi drugim državljankam in državljanom, ki svojega podpisa zaradi odločitve državnega zbora niso mogli oddati.


Vsem državljankam in državljanom se za oddane podpise v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije iskreno zahvaljujemo!

Prekinitev zbiranja podpisov za ZPIZ-2

S priloženim dopisom smo danes bili obveščeni o prekinitvi zbiranja podpisov za referendum za ZPIZ, ki nastopi jutri, 13.1.2011, in traja do odločitve ustavnega sodišča. Jutri bomo prejeli uradni podatek o številu oddanih podpor, ocenjujem pa, da smo danes prebili številko 40.000 pri obeh referendumih. Vendar, kot rečeno, dokončen podatek dobimo jutri. To pa seveda še ne pomeni, da imamo zbranih tudi toliko overjenih podpor, pa še med temi je kar nekaj napačno izpolnjenih in obstaja možnost, da bodo v postopku preverjanja izločene. Zato bomo takoj po odločitvi ustavnega sodišča (predvidevam, da pozitivni za nas) nadaljevali zbiranjem podpisov, saj jih v izogib kakšnim presenečenjem moramo zbrati najmanj 50.000.


Že v tej fazi gre zahvala za odlično opravljeno delo kolegicam in kolegom iz območnih organizacij, zaposlenim na Zvezi ter sodelavkam in sodelavcem na tistih nekaterih sindikatih dejavnosti, ki so nam priskočili na pomoč pri delu na stojnicah v teh dneh. V skladu z našimi napovedmi smo 40.000 podpisov zbrali v enem tednu, kar je slovenski rekord na tem področju.

Zato čestitke vsem in pogumno v drugo fazo zbiranja podpisov. Vsekakor je v našem interesu, da zberemo v naslednjih dneh še nekaj podpisov za ZMD in s tem omogočimo, da tudi ta protidelavski zakon zrušimo na referendumu.



Čestitke vsem, to je naš skupen uspeh.


Milan Utroša
sekretar ZSSS

JAVNI PROTEST ZOPER RAVNANJE MINISTRICE ZA JAVNO UPRAVO

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ostro protestiramo proti ravnanju Ministrice za javno upravo Irme Pavlinič – Krebs in s tem Vlade RS, ki je na naš predlog, da bi zaradi velikega interesa državljank in državljanov za podpisovanje naše pobude za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma proti nepravični pokojninski reformi upravne enote delale tudi ob sobotah, odgovorila negativno, ker ni zaznala povečanega interesa ljudi za podpisovanje podpore.




Ministrico za javno upravo obveščamo, da danes, 7. januarja 2011, več tisoč državljank in državljanov v Sloveniji ni moglo oddati svojih podpisov v podporo referendumu, ker so upravne enote delale le do 13. ure. Kljub velikemu interesu ljudi, da bi to storili v soboto, saj se med tednom njihov delovni čas pokriva s poslovnim časom upravnih enot, tega jutri prav tako ne bodo mogli storiti, ker na ministrstvu očitno niso zaznali njihove želje in potrebe, da izrazijo svojo demokratično pravico.



V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije sporočamo ministrici in vladi, da med državljankami in državljani obstaja izrazito povečan interes za podpisovanje podpor za razpis referenduma, bojimo pa se, da ministrstvo ne dela več v javnem interesu ampak v interesu aktualne oblasti, ki hoče na vsak način in z vsemi sredstvi preprečiti referendumsko odločanje ljudi.

VLADA S SVOJO NEODZIVNOSTJO IN SPREMEMBAMI POSTOPKA ODDAJE E-PODPISOV SABOTIRA LASTNE VOLIVCE

Včeraj smo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) prejeli negativni odgovor ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs na naš poziv, da bi bile upravne enote in njihove organizacijske enote v času zbiranja podpor zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) odprte tudi ob sobotah.


A to še ni vse -še isti dan smo namreč ugotovili, da so na E-upravi en dan pred pričetkom zbiranja podpisov za referendum proti ZPIZ-2 in tretji dan zbiranja podpisov za referendum proti malemu delu spremenili postopek oddaje e-podpisov. In to ne v smeri poenostavitve, temveč še večje zapletenosti postopka! Medtem pa je danes zjutraj E-uprava ponovno spremenila postopek oddaje e-podpisa in sicer nazaj na izvirni postopek, kar seveda pomeni popolno zavajanje in manipuliranje s celotno javnostjo. Samo ugibamo lahko, koliko volivcev je E-uprava s temi dejanji odvrnila od oddaje njihovega e-podpisa, kar je nepopravljiv škandal.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v imenu svojega celotnega članstva najostreje obsoja takšno sabotiranje volje volivcev s strani predstavnikov vlade. Vlada, ki namerno odreka glas lastnim volivcem, ker jo je strah njihove pravice do lastnega stališča, je nič drugega kot vlada, ki sama sebi odreka vso legitimnost.

Ministričino zavrnitev si lahko preberete TUKAJ

Nenadno in nenapovedano spremembo postopka oddaje e- podpisov si lahko ogledate na spletni strani http://e-podpis.si/

Vlada se boji volivcev

Predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič je takoj po objavi datuma za pričetek zbiranja podpisov za podporo razpisu referenduma proti nepravični pokojninski reformi na ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič-Krebs naslovil vlogo, v kateri jo je v imenu ZSSS zaprosil, da bi upravne enote, v času zbiranja podpisov bile odprte tudi kakšno od sobot. Veljavna uredba vlade namreč to omogoča, »če nastopi povečan interes uporabnikov za opravo določenih storitev«. Sindikalni zaupniki so nas te dni opozarjali na to, da bi mnogi delavci želeli oddati svoj podpis, vendar se njihov delovni čas pokriva s poslovnim časom upravnih enot, zato jim je to skoraj onemogočeno. Danes smo prejeli negativen odgovor ministrice, v katerem med ostalim ugotavlja, »da je rok za zbiranje podpisov dovolj dolg, da omogoča vsakemu posamezniku, ki želi oddati podporo, da to brez večjih težav tudi stori«.


Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da je vlada 14. 1. 2010, na dan, ko je bil v državnem zboru sprejet nov pokojninski zakon, odpravila delo na upravnih enotah vsako prvo soboto v mesecu, ta sprememba pa je začelja veljati s 1. 1. 2011. Res je, da je naš Sindikat državnih organov odpravo vseh prvih delovnih sobot na upravnih enotah zahteval že pred časom, uslišan pa je bil prav sedaj, ko potreba po tem delu izjemoma dejansko obstaja. Nekateri vodje upravnih enot so naše predstavnike iz območnih organizacij sicer pred odločitvijo ministrice obvestili, da ni nobenega problema glede tega in bodo njihove upravne enote delale, saj želijo ljudem omogočiti, da oddajo svojo podporo, kar je njihova ustavna pravica. Vsekakor je tudi ta ministričina zavrnitev le še nova potrditev dejstva, da se ta vlada boji volivcev, zato jim otežuje podpisovanje podpore za razpis referenduma, čeprav to omogoča njena uredba. Ministričino zavrnitev si lahko preberete TUKAJ. V ZSSS smo prepričani, da bomo kljub takšnemu »razumevanju« potreb volivcev uspeli zbrati 40.000 podpisov za razpis referenduma, zato vas vabim, da svoj podpis na upravni enoti ali krajevnem uradu oddate do ponedeljka, če vam to čas omogoča. Že naslednji teden nam želijo poslanke in poslanci zbiranje podpisov prekiniti s sklepom o ustavni presoji tega referenduma. Morda pa bo vlada, ki se tako jezi na sindikate, zaznala, da ji pokojninske reforme na referendumu ne bomo zrušili sindikati, temveč ljudje, ki bodo dali podpise za referendum in glasove proti nepravični pokojninski reformi na referendumu. Sindikati bomo s svojo aktivnostjo volivcem to odločanje le omogočili.

Se vidimo na upravni enoti ali krajevnem uradu, podpis podpore lahko oddate kjerkoli, ne glede na to, kje imate stalno bivališče.



Milan Utroša, sekretar ZSSS

ODGOVOR MINISTRICE ZA JAVNO UPRAVO NA VLOGO O DELU UPRAVNIH ENOT OB SOBOTAH

Predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič je na ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič-Krebs naslovil vlogo, v kateri jo je  v imenu ZSSS zaprosil, da bi upravne enote, v času zbiranja podpisov za referendum o ZPIZ bile odprte tudi kakšno od sobot. Danes smo prejeli negativen odgovor, ki vam ga prilagam. Čeprav so na dosedanjih posvetih z zaupniki na terenu le-ti opozarjali na problem, ker se velikemu številu delavcev njihov delovni čas pokriva s poslovnim časom upravnih enot, ministrica v odgovoru med ostalim tudi ugotavlja, »da je rok za zbiranje podpisov dovolj dolg, da omogoča vsakemu posamezniku, ki želi oddati podporo, da to brez večjih težav tudi stori«. 

Tudi ta odgovor je potrditev dejstva, da se ta vlada boji volivcev, zato jim otežuje podpisovanje podpore za razpis referenduma, čeprav to omogoča njena uredba.

TRDITVE IN DEJSTVA O MALEM DELU

Ker se s strani najvišjih predstavnikov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve redno prihajajo zavajajoče trditve v zvezi z Zakonom o malem delu, smo na Zvezi svobodnih sindikatov pripravili kratek pregled trditev MDDSZ glede zakona o malem delu in nasproti njim postavljenim trdnim dejstvom.

Namen tega dokumenta je oblikovati zrelo in konstruktivno debato okoli zakona o malemu delu, ki je preprosto preveč pomemben dokument, da bi ga prepuščali populističnim prijemom.

Več o resnični zgodbi o malem delu na: www.zsss.si

ZBERIMO PODPISE PROTI NEPRAVIČNI POKOJNINSKI REFORMI IN ZAKONU O MALEM DELU

Začetek novega leta pomeni tudi začetek aktivnosti, s katerimi bomo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije na dveh referendumih branili socialno državo Slovenijo. Ker vlada in poslanke ter poslanci v državnem zboru niso bili pripravljeni sprejeti vsaj nekaterih naših temeljnih zahtev glede zakona o malem delu in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je naša dolžnost omogočiti slovenskim volivcem, da o teh, za večino državljanov neprijaznih zakonih, odločijo na referendumu. Za to pa je treba najprej zbrati 40.000 podpisov volivcev, ki se na posebnem obrazcu oddajo na upravnih enotah ali krajevnih uradih. Za zakon o malem delu se podpisi pričenjajo zbirati 3. januarja 2011, za zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa 6. januarja 2011. Zato je smiselno oba podpisa oddati hkrati, če vam čas dopušča, že 6. ali 7. januarja 2011.


Spodaj lahko snamete dva obrazca, ki ju volivec podpiše za podporo za razpis referenduma o obeh zakonih. Predlagamo vam, da obrazca natisnete ali kopirate tudi za svoje sodelavce, sorodnike in znance, ki podpirajo naše zahteve za razpis referendumov za ta dva zakona in tudi njih povabite k oddaji podpisa podpore. V obrazcu je treba vpisati le še osebne podatke podpisnika in nato na upravni enoti ali krajevnem uradu pred uradno osebo obrazec še podpisati. Uradna oseba nato obrazec overi z žigom in podpisom in ga vrne podpisniku. Oba podpisana in overjena obrazca lahko oddate na stojnici, ki bo pred upravno enoto, če je ne bo, pa svojemu sindikalnemu zaupniku ali na sedež območne organizacije ZSSS, lahko pa ju tudi pošljete na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana. Vsi, ki imate katerega od certifikatov (digitalno spletno potrdilo), pa lahko svoj podpis oddate tudi po elektronski poti preko portala e-uprava. Vse informacije (vključno s poslovnim časom upravnih enot in krajevnih uradov) in navodila v zvezi z obema referendumoma se nahajajo na naši spletni strani http://www.zsss.si/.  Zelo pomembno je, da overjene obrazce na ZSSS prejmemo čim prej.

K podpisu obeh zahtev za razpis referenduma vabimo vse, ki:

- se ne strinjate, da je v Sloveniji uzakonjeno delovno razmerje, ki ne zagotavlja nadomestila za bolniško, regresa za malico in letni dopust, plačanega odmora za malico, odpravnin, odpovednih rokov…..,


- ne boste zmogli delati do 65-tega leta svoje starosti ali ne boste dosegli 43 (moški) oz. 41 (ženske) let pokojninske dobe,


- se ne strinjate, da bodo upokojenci z nizkimi pokojninami morali prositi za socialno pomoč in zanjo na državo prenesti svoje premoženje,


- obsojate dejstvo, da vlada ne želi več iz proračuna sofinancirati pokojninske blagajne, denar iz naših davkov pa namenja za pomoč bankam, ki so oropane zaradi kreditiranja tajkunskih prevzemov podjetij,


- se strinjate, da je pokojninska reforma lahko veliko bolj pravična od te, ki jo je sprejel državni zbor.

Ker se vlada boji volivk in volivcev, bo že naslednji teden preko sklepa državnega zbora z zahtevo ustavne presoje poskušala prekiniti zbiranje podpisov podpore za razpis referenduma o nepravični pokojninski reformi.

Zato je najbolje, da svoj podpis oddamo že ta četrtek ali petek. Če smo lahko namesto prvih 2.500 podpisov le v nekaj urah zbrali več kot 22.000 podpisov, jih lahko veliko zberemo tudi v prvih dneh tokratnega zbiranja, še preden bodo zbiranje prekinili. V slovenski ustavi namreč piše, da je Slovenija pravna in socialna država, v kateri ima oblast ljudstvo. Tokrat so te ustavne določbe na hudi preizkušnji, njihovo nadaljnjo veljavo lahko zagotovimo tudi z uspešno izvedenim referendum.

OBRAZEC ZMD

OBRAZEC ZPIZ-2

Milan Utroša, sekretar ZSSS