07.oktober 2012 je bil mednarodni dan dostojnega dela, ki ga bomo sindikati po celem svetu obeležili že petič. Letošnja tema mednarodnega dneva dostojnega dneva je namenjena zaposlovanju mladih.
Tako je. Zaposlovanju mladih. Tema, ki je še kako akutna. A hkrati tema, ki jo Vlada po eni strani izrablja za PR namene, po drugi strani pa njeni predstavniki z svojimi izjavami dajejo jasno vedeti, da je zaposlovanje mladih pač problem – mladih. In da so v tem trenutku pač bolj pomembne druge, »bolj pomembne teme«. Vmes pa se mladim člen za členom, dan za dnem, z novimi in novimi ukrepi reže prihodnost.
Če gremo po vrsti: mag. Andrej Šircelj, vidni predstavnik SDS, je pred dobrim tednom v intervjuju za Večer povedal, da se »bodo mladi morali prilagoditi dejanskim razmeram na trgu dela in v življenju imeti oziroma se priučiti za več poklicev«. Te besede tudi krasijo naslovnico intervjuja, katerega si lahko preberete na spletni strani SDS.
Ali se mag. Šircelj zaveda, kakšna žalitev je to za vse mlade, ki se dan in noč še kako »prilagajajo« trgu dela, preko opravljanja avtorskih in podjemnih pogodb, preko vsiljenega statusa samozaposlene osebe, preko petinske pogodbe o zaposlitvi, itd? Za vse mlade, ki so že do svoje diplome preko študentskega dela zamenjali več kot deset poklicev – čistilca, natakarja, administratorja, gradbinca, raznašalca časopisov, delavca v proizvodnji, obiralca sadja in zelenjave, delavca v obratih hitre prehrane, prodajalca, blagajničarja, akviziterja, dispečerja, tržnika, anketarja, itd. Za vse mlade, za katere sploh več ne obstaja trg dela, temveč samo še trg storitev. Pri čemer je ta prehod ponekod postal že kar standardni poslovni model. Vprašajte Mika Farmerja, lastnika IT podjetja Leap2, ki je povedal da »se vse bolj premikamo k zastopniški ekonomiji, kjer vsakdo postaja agent ali ponudnik storitev namesto oseba, ki je zaposlena v podjetju«.
Precej žalostno je to, da se naj bi morali mag. Širclju mladi dokazovati, kako raztegljivi, fleksibilni in prilagodljivi so. Ali pa nam želi povedati, da je to nova norma? No, te skrbi mag. Širclja so odveč – mladi to že vedo. Tukaj priporočamo mag. Širclju ogled spletne strani Prekerni osir, kjer si bo lahko prebral vso razsežnost te nove norma-lnosti med mladimi.
Pravo vprašanje za mag. Širclja pa je naslednje – kaj boste naredili kot član vladajoče koalicije, da zgodbe, opisane na tej spletni strani ne bodo še bolj razširile? Ali jim boste pač ponudili samo še nove »začasne in občasne« oblike dela/ storitev, kjer se bodo morali počutiti domače? Recimo v opravljanju - rednega nekajurnega začasnega in občasnega - protestiranja pred slovenskim parlamentom, kjer naj bi zahtevali da se v ustavo vpiše zlato fiskalno pravilo, kot je to včeraj neverjetno cinično predlagal sam predsednik vlade v Piranu? Pri čemer pa naj bi, če povzamemo logiko, ki je pred dnevi povedal Zoran Kotolenko iz MDDSZ in sicer da je za »brezposelnega koristna vsaka oblika dela« in da je »boljša, kot če je ni« tovrstna dejavnost mladim tudi koristila, saj pomeni »stik z delodajalcem«, če nadaljujemo z citiranjem.
Kje je tukaj dostojnost dela? Očitno se je izgubila s prevodom na poti iz Mednarodne organizacije dela. In v zameno za to so mladi v Sloveniji poleg ponovnega predloga uvedbe malega dela dobili varčevalne / reformne / proračunske ukrepe, s katerimi se jim znižuje višina denarnega nadomestila (DN) v primeru brezposelnosti v prvih treh mesecih prejemanja DN; ukinja subvencije za mlade družine za reševanje stanovanjskega problema; znižuje starševsko nadomestilo; znižuje subvencija za bivanje pri zasebnikih; odpravlja študentska olajšava. Da ne govorimo o tem, da so se z zadnjim na vladi sprejetim proračunskim predlogom za 2013 in 2014 vlaganja v izobraževanja drastično znižala.
Po drugi strani pa si lahko v eni izmed zadnjih analiz Mednarodne organizacije dela preberemo primere socialnih garancij za mlade iz Švedske in Finske, s katerim se mora vsaki mladi osebi do 25 leta starosti in vsakemu aktualnemu diplomantu do 30 leta starosti omogočiti ponudbo dela, pripravništvo, študij, usposabljanje ali rehabilitacijo na trgu dela v času treh mesecev po nastanku brezposelnosti. Po oceni finskega zavoda za zaposlovanje je stopnja uspešnosti sheme garancij za mlade 83,5-odstotna. Ocena investicije, potrebne za zagon takšne sheme garancij za mlade v Sloveniji, bi znašala 104,56 milijona evrov in je narejena na podlagi švedskega primera sheme za garancije za mlade ter vključuje 6.000 EUR na brezposelno mlado osebo in 600 EUR administrativnih stroškov zavoda za zaposlovanje. Če se komu ta številka zdi ogromna - v naši državi smo na primer zaradi vladnega ukrepa znižanja davka na dobiček in dohodnine izgubili 200 milijonov evrov izpadlih prihodkov v javnofinančne blagajne (Bole, september 2012). Z drugimi besedami: Vlada RS je z enim ukrepom izgubila dvakratnik sredstev potrebnih za zagon dokazljivo visoko učinkovitih garancijskih shem za mlade.
Mladi »pač« niso na vrhu prioritet oblasti.
Ampak - kakor je pred kratkim zapisal korejski ekonomist iz Cambridgea Ha Jong Chang (Vuksanović, 6. 10. 2012): »ali želimo družbo, kjer je npr 50 odstotkov mladih brezposelnih le zato, da bi primanjkljaj v treh letih padel iz 9 na 3 odstotke BDP«?
Goran Lukič
ZSSS
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar