Ljubljana, 5.3.2013
Reforma
trga dela je sprejeta! Državni zbor RS jo je sprejel z veliko večino. Celo več, nobenega glasu proti ni bilo.
Zakon o
delovnih razmerjih (ZDR) bo pričel veljati 30.
dan po objavi v Uradnem listu RS, torej v prvi polovici aprila. Namen
novega ZDR je, da naj bi na eni strani povečeval fleksibilnost delovnega
razmerja, po drugi strani pa odpravljal tako imenovano segmentacijo trga dela. Medtem ko
je bila za delodajalsko stran prioriteta zmanjševanje stroškov dela (odprava
dodatka za delovno dobo, plačanega odmora za malico, povračila potnih
stroškov,….), je bilo za sindikalno stran najpomembneje vpeljati ukrepe, ki
bodo zmanjševali segmentacijo trga dela in povečevali pravno varnost. Fleksibilnost
delovnega razmerja se v novem ZDR kaže v postopkih zaposlovanja in odpuščanja,
pri čemer pa pravna varnost delavcev ni zmanjšana. V bistvu so spremembe na tem
področju predvsem uzakonile že oblikovano sodno prakso.
Kaj smo
dosegli?
Na novo
se uvaja …
… odpravnine za določen čas,
… solidarna
oziroma subsidiarna odgovornost delodajalcev za terjatve delavcev, ki so
napoteni k drugemu delodajalcu,
… kvota
agencijskih delavcev pri uporabniku in povečuje pravna varnost agencijskih
delavcev,
… nov
sistem delovnega razmerja za določen čas - potreba po delu za določen čas se bo
po novem presojala zgolj po potrebi po delu in ne več tudi po delavcu,
… možnost,
da delavec, ki je zaradi bolezni z dela odsoten več kot 30 dni, od Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno zahteva izplačilo nadomestila
plače, s čimer se želi preprečiti, da bi delodajalec nadomestilo plače
zadrževal oziroma ga ne bi izplačal delavcu,
… možnost,
da delavec, ki mu delodajalec ne bo v celoti plačal socialnih prispevkov, poda
izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (z vsemi pravicami na zavodu za
zaposlovanje in odpravnino), delodajalec pa bo imel zgolj tri delovne dni časa,
da kršitev odpravi,
… določilo,
da bo neplačevanje plač in regresa za letni dopust najstrožje sankcionirano,
…
institut plačilne liste kot izvršilnega naslova - delavec bo v primeru
neizplačane plače, na podlagi izdane plačilne liste (izdaja plačilne liste je
namreč obveznost delodajalca) neposredno vložil izvršilni predlog. Povedano z
drugimi besedami: v primeru neizplačane plače ne bo več potrebno vlagati tožbe,
temveč se bo lahko neposredno in takoj zahtevalo plačilo plače s pomočjo
izvršbe, tudi z blokado transakcijskega računa delodajalca; podobno kot lahko
npr. ponudnik mobilne telefonije na podlagi izdane položnice zahteva plačilo
neposredno s transakcijskega računa uporabnika storitve),
…
razširjena pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje (PIZ) s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje za
brezposelne osebe, ki so dopolnile 57 let ali ki imajo 35 let zavarovalne dobe
– ti so upravičeni do plačila PIZ, če jim do izpolnitve pogojev za starostno
upokojitev manjka največ dve leti.
Ureja se …
… položaj
ekonomsko odvisnih delavcev.
Povečuje
se …
… vloga predstavnikov
zaposlenih pri urejanju delovnega časa,
… dostop
mladih do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti,
… obseg
pravic volonterskih pripravnikov (povrnjeni potni stroški in stroški za
malico).
Ostaja …
… plačan
odmor za malico, dodatek za delovno dobo in povračilo potnih stroškov,
…
nespremenjen sistem nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela,
…
nespremenjen sistem določanja dolžine letnega dopusta, pri čemer zgornja meja
dolžine dopusta (kar so zahtevali delodajalci) v zakonu ni določena,
…
nespremenjena višina denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
Na kaj
opozarjamo?
Varstvo
starejših delavcev se spreminja zgolj in izključno v delu, ki se nanaša na
varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Po novem bodo pred odpovedjo
varovani tisti delavci, ki bodo imeli 58 let starosti ali pa jim bo do
polne upokojitve manjkalo 5 let pokojninske dobe. Opozoriti velja, da tisti
delavci, ki danes uživajo zaščito pred odpovedjo, le-to obdržijo (za njih se ne
spremeni nič), saj je prehod na 58 let starosti postopen in se zaključi v letu
2017.
Odpovedni
roki se z novim ZDR sicer skrajšujejo, predvsem za tiste delavce, ki so pri
delodajalcu zaposleni več kot 25 let (80 dni odpovednega roka), vendar pa je s
kolektivno pogodbo dejavnosti možno ta rok tudi podaljšati ali skrajšati
(vsekakor pa ne more biti nižji od 60 dni). Nadomestilo plače za čas čakanja na
delo doma se iz sedanjih 100 % znižuje na 80 %, prav tako delavec, ki bo pri
delodajalcu zaposlen manj kot pet let, ne bo upravičen do odpravnine ob
upokojitvi (delodajalska stran je celo zahtevala ukinitev odpravnine ob
upokojitvi v celoti, torej ne glede na obdobje, ki ga je delavec preživel pri
posameznem delodajalcu).
Uvaja se
začasno in občasno delo, in sicer za upokojence. Omejitve začasnega in
občasnega dela so sicer postavljene v dokaj realne okvirje, a to področje bo
potrebno zelo natančno spremljati, kar je tudi predvideno v reformi trga dela.
V ZSSS bomo
v najkrajšem možnem času pričeli z izobraževalnimi seminarji o reformi trga
dela po območnih organizacijah ZSSS. Nanje bomo vabili predsednike sindikatov v
podjetjih, sindikalne zaupnike,….. pa tudi delavce, člane sindikatov.
Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS
Ni komentarjev:
Objavite komentar