Danes
je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) objavila sporočilo medijem z naslovom
»O ključnih gospodarskih vprašanjih ob nastopu nove vlade«. V tekstu lahko
najdemo tudi naslednji del:
Ob
tem se je treba lotiti nove ureditve študentskega dela in dela na črno.
Zakonska ureditev, ki bi davčno stimulirala tako posameznike kakor tudi
gospodarske subjekte, da bi korektno plačevali prispevke in davčne obveznosti,
bi zagotovo zmanjšala interes za takšno delovanje.
Če
si poskusimo razložiti slednji stavek, pridemo do naslednjega delodajalskega
zaključka: dajte nam davčne stimulacije, pa bomo spoštovali zakonodajo, sicer
bomo prisiljeni iti na trg sive ekonomije.
Tukaj
pa moramo biti sami cinični – ali to torej pomeni, da bi se v primeru državnih
davčnih stimulacij znižal terjan dolg delodajalcev iz naslova socialnih
prispevkov, ki se je v prvi polovici leta 2012 povzpel za 21 odstotkov glede na
isto obdobje leta 2011? Delodajalska logika je enostavna – znižajte nam davke
in prispevke, pa jih bomo plačevali. Sicer se nam jih pač »ne splača«. A to ni
logika. To je izsiljevanje. Ki pa že interesno deluje. Ne samo nekaj let.
Temveč že skoraj nekaj desetletij. Spomnimo se prepolovitve delodajalske višine
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje leta 1996. Če pogledamo
podatke za desetletje med 2000 in 2010, vidimo, da so delodajalci pri
vplačevanju socialnih prispevkov privarčevali 6,247.537.872,86 EUR (preračun
po: MF) In ne pozabimo zniževanja davka na dobiček in davčnih olajšav, kjer so
delodajalci po nekaterih podatkih v istem času privarčevali 2,688 milijarde
EUR. Skupaj so torej delodajalci v enem desetletju privarčevali iz naslova
nižjih davkov in prispevkov ter davčnih olajšav 8,935.537.872,86 EUR.
In
»kljub temu« imamo vsako leto večji aktivni dolg delodajalcev iz naslova
socialnih prispevkov, kakor smo opozorili. In kljub temu imamo sivo ekonomijo,
ki po nekaterih ocenah znaša med 17 in 25 odstotki BDP (MDDSZ) – kar po
podatkih za 2012 pomeni znesek med 6 in 8,8 milijard EUR. Kar je več kot
predvideni prihodki državnega proračuna za 2013 v višini 8,6 milijarde EUR
(MF).
Delodajalska
logika »prisilnega bega« iz pravne države je torej enostavno rečeno -
enosmerna interesna logika.
A
tukaj se sprenevedanje in cinizem današnjega sporočila za medije GZS še zdaleč
ne konča. V istem sporočilu za medije namreč najdemo naslednji stavek:
finančna
stabilnost, vzdržna rast in obstoj številnih podjetij in delovnih mest je
ogrožena zaradi nedelovanja pravne države in slabih poslovnih praks med
podjetji.
Tako
je – isti tekst, ki zaradi »ekonomskih interesov« spodbuja delodajalce k begu
iz okvirja pravne države, govori o tem ,da je … obstoj številnih podjetij in
delovnih mest ogrožen zaradi nedelovanja – pravne države.
Stavek
sam po sebi je še kako resničen. A če ga postavimo ob bok zgoraj omenjenemu
stavku, si ne moremo kaj, da si ne bi mislili, da nekdo zelo neiskreno
uporablja argument pravne države.
Potegnimo
že enkrat črto.
Pravna država je. Ali pa je ni. Pravna država je ustavna, etična in normativna
kategorija, ki se ne sme zvijati pod težo vsakodnevnih ekonomskih
preračunavanj, kaj šele da bi se ti skrivali za njo.
A
delodajalci očitno vedno znova pridno iščejo izgovore za svojo veliko
odgovornost za porazno stanje slovenskega gospodarstva. Spomnimo se sporočila
za medije GZS z dne 22. 1. 2013 z naslovom »Pozor: armada odpuščenih v
gospodarstvu … javni sektor pa se še naprej bohoti«, kjer so napadli javni
sektor na plečih brezposelnih. Pri čemer pa delodajalci »seveda« pozabijo
povedati, da se je v zadnjih letih resnično razbohotil obseg obveznosti iz posojil
nefinančnih družb, ki se je samo med leti 2006 in 2009 dvignil za 12,4
milijarde EUR (BS) (slika 1)
. In ki je sedaj pljusknil v zelo povečan dolg
podjetij (slika 2).
Sporočila
GZS so torej jasna. Vedno znova je kriv nekdo drug. Previsoki davki in
prispevki. Prevelik javni sektor. Preveč rigiden trg dela. Prevelik obseg
delavskih pravic (GZS v današnjem sporočilu »seveda« opozarja na nadomestilo za
prevoz na delo in plačan odmor med delom).
Ali
z drugimi besedami: To je računovodski razvojni preboj na plečih javnih
sredstev in pravic delavcev.
Goran Lukič
Izvršni sekretar ZSSS za politike
zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi
Ni komentarjev:
Objavite komentar