KJE SE BO KONČAL POHLEP? KDAJ SE BO KONČALO ISKANJE IZGOVOROV?

Danes je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) objavila sporočilo medijem z naslovom »O ključnih gospodarskih vprašanjih ob nastopu nove vlade«. V tekstu lahko najdemo tudi naslednji del:

Ob tem se je treba lotiti nove ureditve študentskega dela in dela na črno. Zakonska ureditev, ki bi davčno stimulirala tako posameznike kakor tudi gospodarske subjekte, da bi korektno plačevali prispevke in davčne obveznosti, bi zagotovo zmanjšala interes za takšno delovanje.

Če si poskusimo razložiti slednji stavek, pridemo do naslednjega delodajalskega zaključka: dajte nam davčne stimulacije, pa bomo spoštovali zakonodajo, sicer bomo prisiljeni iti na trg sive ekonomije.

Tukaj pa moramo biti sami cinični – ali to torej pomeni, da bi se v primeru državnih davčnih stimulacij znižal terjan dolg delodajalcev iz naslova socialnih prispevkov, ki se je v prvi polovici leta 2012 povzpel za 21 odstotkov glede na isto obdobje leta 2011? Delodajalska logika je enostavna – znižajte nam davke in prispevke, pa jih bomo plačevali. Sicer se nam jih pač »ne splača«. A to ni logika. To je izsiljevanje. Ki pa že interesno deluje. Ne samo nekaj let. Temveč že skoraj nekaj desetletij. Spomnimo se prepolovitve delodajalske višine prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje leta 1996. Če pogledamo podatke za desetletje med 2000 in 2010, vidimo, da so delodajalci pri vplačevanju socialnih prispevkov privarčevali 6,247.537.872,86 EUR (preračun po: MF) In ne pozabimo zniževanja davka na dobiček in davčnih olajšav, kjer so delodajalci po nekaterih podatkih v istem času privarčevali 2,688 milijarde EUR. Skupaj so torej delodajalci v enem desetletju privarčevali iz naslova nižjih davkov in prispevkov ter davčnih olajšav 8,935.537.872,86 EUR.

In »kljub temu« imamo vsako leto večji aktivni dolg delodajalcev iz naslova socialnih prispevkov, kakor smo opozorili. In kljub temu imamo sivo ekonomijo, ki po nekaterih ocenah znaša med 17 in 25 odstotki BDP (MDDSZ) – kar po podatkih za 2012 pomeni znesek med 6 in 8,8 milijard EUR. Kar je več kot predvideni prihodki državnega proračuna za 2013 v višini 8,6 milijarde EUR (MF).

Delodajalska logika »prisilnega bega« iz pravne države je torej enostavno rečeno  - enosmerna interesna logika.

A tukaj se sprenevedanje in cinizem današnjega sporočila za medije GZS še zdaleč ne konča. V istem sporočilu za medije namreč najdemo naslednji stavek:

finančna stabilnost, vzdržna rast in obstoj številnih podjetij in delovnih mest je ogrožena zaradi nedelovanja pravne države in slabih poslovnih praks med podjetji.

 

Tako je – isti tekst, ki zaradi »ekonomskih interesov« spodbuja delodajalce k begu iz okvirja pravne države, govori o tem ,da je … obstoj številnih podjetij in delovnih mest ogrožen zaradi nedelovanja – pravne države.

Stavek sam po sebi je še kako resničen. A če ga postavimo ob bok zgoraj omenjenemu stavku, si ne moremo kaj, da si ne bi mislili, da nekdo zelo neiskreno uporablja argument pravne države.

 

Potegnimo že enkrat črto. Pravna država je. Ali pa je ni. Pravna država je ustavna, etična in normativna kategorija, ki se ne sme zvijati pod težo vsakodnevnih ekonomskih preračunavanj, kaj šele da bi se ti skrivali za njo.

A delodajalci očitno vedno znova pridno iščejo izgovore za svojo veliko odgovornost za porazno stanje slovenskega gospodarstva. Spomnimo se sporočila za medije GZS z dne 22. 1. 2013 z naslovom »Pozor: armada odpuščenih v gospodarstvu … javni sektor pa se še naprej bohoti«, kjer so napadli javni sektor na plečih brezposelnih. Pri čemer pa delodajalci »seveda« pozabijo povedati, da se je v zadnjih letih resnično razbohotil obseg obveznosti iz posojil nefinančnih družb, ki se je samo med leti 2006 in 2009 dvignil za 12,4  milijarde EUR (BS) (slika 1)

 

 

 

. In ki je sedaj pljusknil v zelo povečan dolg podjetij (slika 2).

 

Sporočila GZS so torej jasna. Vedno znova je kriv nekdo drug. Previsoki davki in prispevki. Prevelik javni sektor. Preveč rigiden trg dela. Prevelik obseg delavskih pravic (GZS v današnjem sporočilu »seveda« opozarja na nadomestilo za prevoz na delo in plačan odmor med delom).

Ali z drugimi besedami: To je računovodski razvojni preboj na plečih javnih sredstev in pravic delavcev.

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi