V
dokumentu smo pripravili seznam konkretnih predlogov na različnih področjih
družbe, za katere upamo, da se bodo v čim večji meri vsebinsko povzeli tako pri
pripravi nove Koalicijske pogodbe kot tudi pri samem vsebinskem delu nove Vlade
RS.
Objavljamo vsebino:
Ljubljana, 6.3.
2013
KONEC
SLEPEGA VARČEVANJA.
K NOVI PROTIKRIZNI
POLITIKI.
Za:
Mag. Alenka Bratušek
Mandatarka za sestavo nove Vlade RS
Spoštovana!
24. marca 2012 je vlada socialnim partnerjem poslala Izhodišča za uravnoteženje javnih financ. Z
različnimi varčevalnimi ukrepi je želela Vlada RS privarčevati skoraj 1,8
milijarde EUR. Predvideni varčevalni ukrepi so zadevali otroške dodatke,
nadomestila za brezposelne, letni dodatek za rekreacijo upokojencev, pa tudi
pet sklopov varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, ki so napovedovali znižanje
plač javnim uslužbencem za 15 odstotkov.
In kakšni so rezultati takšne enosmerne fiskalne
politike po skoraj enem letu? od maja 2012 do januarja 2013 se je število
registrirano brezposelnih povečalo iz 106.796 na 124.258. Evropska komisija nam
v zadnji zimski ekonomski napovedi predvideva dvoodstotno krčenje gospodarske
rasti v letu 2013. Število začetih stečajev v januarju 2013 (90) je rekordno.
Vlada RS je v drugi polovici aprila 2012 z željo po spodbudi gospodarstva dodatno
znižala stopnjo davka na dohodek pravnih oseb. A kakor kaže, je edini učinek
tega ukrepa dodatno nižanje davčnih prilivov (prihodek iz tega naslova se je od
januarja do decembra 2012 glede na enako obdobje 2011 znižal iz 667,64 mio EUR na
576,89 mio EUR, torej za 90,8 mio EUR. Gospodarska zbornica Slovenije sicer v
zadnjem sporočilu za javnost trdi, »da bi bilo brez tega ukrepa zdaj že
nekdanje vlade, brezposelnih v prihodnji letih še več«. A prihodnost nas je že
doletela. Z zgornjimi podatki.
Zato ni več časa za čakanje, da bodo protivarčevalni in »spodbujevalni«
ukrepi zdaj že nekdanje Vlade RS po enem letu intenzivnega izvajanja čudežno
pokazali pozitivne rezultate. Dejstvo je eno samo - trenutna protikrizna
politika Slovenije je popolnoma zgrešena. Zato je čas za radikalni obrat – od
varčevanju k investiranju. Od kratkoročnega iskanja profitov do dolgoročnega
trajnostnega razvoja. Od stihijske deregulacije poslovanja do stabilnega
poslovnega okolja. Ob vsem tem pa zavedanje o
1) pomembnosti socialnega dialoga, katerega učinkovita uporaba
zagotavlja največjo mero širše kredibilnosti strukturnih sprememb,
2) nujnosti omogočanja uveljavljanja pravice do referendumskega
odločanja, pri čemer pa naj se ta pravica v rokah poslank in poslancev omeji,
sicer kaj hitro postane orodje političnega obračunavanja.
3) tem, da javne storitve, kot so
javno zdravstvo in šolstvo, nega in varstvo, kulturne storitve, poštne
storitve, oskrba z energijo, vodo, zbiranje in predelava odpadkov in podobno, ne
smejo postati predmet tržnih zakonitosti, privatizacije in liberalizacije.
V nadaljevanju smo zato podali konkretne predloge prav v tej smeri.
Ker nikakor nočemo, da bi ti predlogi obstali na papirju, temveč se v
čim večji meri realizirali, pa predlagamo, da takoj po oblikovanju nove Vlade
RS realiziramo skupni sestanek, kjer bi vam natančno predstavili dokument in
predloge, zapisane v njem.
Mag.
Dušan Semolič
Predsednik
ZSSS
GOSPODARSKA POLITIKA IN TRAJNOSTNI
RAZVOJ
o
Potrebno
je olajšati črpanje Evropskih sredstev, še posebej pri večjih
projektih na področju okoljske in prometne infrastrukture, kjer se kaže
podpovprečno črpanje teh sredstev.
o Na podlagi jasnih razvojnih
prioritet je potrebno spodbuditi javne
infrastrukturne investicije, kot so izgradnja razvojnih osi, železniške
(izgradnja drugega tira Koper-Divača), elektro in druge infrastrukture.
o
Potrebno
je odpraviti oziroma zmanjšati administrativne ovire (prostorske,
okoljske in druge), ki preprečujejo zagon večjih investicijskih projektov
(hidroelektrarne na srednji Savi in spodnji Savi, postavitev vetrnih elektrarn,
itd.) in drugih investicijskih projektov.
o Definirati Nacionalni
energetski program, ki bo podal
nadaljnje razvojne usmeritve energetike in ponudil odgovore na vprašanje
prihodnjih investicij v proizvodnjo za dosego čim večje samooskrbe, ob
upoštevanju nacionalnih okoljskih ciljev, ukrepov učinkovite rabe energije in
razvojnih možnosti obnovljivih virov energije, razpoložljivih finančnih
sredstev in ekonomske smotrnosti z namenom zmanjševanja specifične proizvodnje
in porabe energije na enoto družbenega proizvoda.
o Ohranjati vodno bogastvo in
kakovost voda, kakor tudi preprečevati onesnaževanje površinskih
voda in podtalnice, dosledno izvajati ukrepe pred škodljivim delovanjem voda
(poplave) s sonaravnim načinom vračanja v njihova naravna okolja in struge.
o
Spodbujati učinkovitejšo rabo naravnih virov z večanjem deleža ponovne uporabe materialov in recikliranja odpadkov ter
izboljšati celovitost upravljanja z nastalimi odpadki.
o
Spodbujati eko-inovacije na tehnološkem in
netehnološkem področju ter
okolju prijazno oblikovanje za hitrejše uvajanje novih tehnologij z namenom
povečanja energetske in snovne učinkovitosti gospodarstva in zapiranja snovnih
zank ob istočasnem povečanju dodane vrednosti.
o
Potreben
je sprejem spodbud za povečano investiranje
v razvoj zelenih tehnologij in zelenih projektov. Oblikovati se mora
ustrezno podporno okolja za ustvarjanje novih zelenih delovnih mest v
gradbeništvu in lesarstvu, predvsem iz naslova energetske obnove zgradb (povečati
in poenotiti je potrebno spodbude in ukrepe za izboljšanje energetske
učinkovitosti javnih in zasebnih nepremičnin); pripraviti in implementirati se
morajo spodbude za učinkovito rabo energije in obnovljive vire (hidro in sončne
elektrarne, biomasa, geotermalna energija itd.). Pristopi naj se k strategiji
na področju lesarstva, kjer naj se ustvari pogoje za gospodarno predelavo lesa
v različne namene ter se pristopi k
projektu od hloda do končnih izdelkov. Les naj postane surovina nacionalnega
pomena.
o
Pospešenemu
investiranju v razvoj zelenih tehnologij in zelenih projektov naj sledi izobraževalni sistem s pripravo
posebnih izobraževalnih programov na tem področju, ki naj bodo pripravljeni v
tesni povezavi s socialnimi partnerji.
o
Zagotoviti
podporno okolje za razvoj socialnega
podjetništva, ki se kaže kot učinkovit ekonomski model tudi v času krize.
Za zagon programov socialnega podjetništva na lokalni, regionalni in nacionalni
ravni se naj zagotovijo ustrezna sistemska finančna sredstva na ravni države
ter iz strukturnih virov socialnega podjetništva (»EC Social Business
Iniciative«).
o
Sprejeti ukrepe za zmanjšanje
sive ekonomije (uvedba davčnih blagajn, vsak račun šteje, itd.).
o
Z namenom povečanja transparentnosti, učinkovitosti in prihrankov
naj se zagotovijo skupna javna naročila
za ves sektor država, ob tem da pozivamo Vlado RS, da čim prej ratificira MOD konvencijo št. 94, ki govori o
javnih naročilih in pravicah delavcev.
o
Sprejetje ukrepov za večji
davčni nadzor in krepitev inšpekcijskih služb z namenom zmanjšanja davčnih
utaj in odlivov v davčne oaze.
o
Sprejeti
ukrepe za zmanjšanje davčnega dolga (aktivnega
in pasivnega), ki po zadnjih podatkih DURS znaša 1,53 mrd EUR in čim prejšnjo objavo kršiteljev
na tem področju.
o
Sprejeti
zakon o davku na finančne transakcije.
o
Izboljšati je potrebno upravljanje
z državnim premoženjem v skladu s smernicami OECD, ob hkratni zahtevi, da
naj država ohrani lastništvo v najbolj vitalnih delih gospodarstva (v
gospodarskih javnih službah ter javnih zavodih), ki so nujni za delo in
življenje vseh prebivalcev Slovenije. Klasifikacijo naložb Slovenskega državnega
holdinga (SDH) je potrebno opredeliti na podlagi opredeljenih sektorskih
politik in strategije ter ocenjenih učinkov, ki
bodo nastali zaradi odprodaje teh deležev na posamezni sektor, regijo oziroma
državo.
o
nujno je potrebno najti primerno rešitev za sanacijo bančnega
sistema in s tem odpraviti kreditni krč.
o
Onemogoči naj se sovražne prevzeme podjetij, še posebej pa prevzeme podjetij s strani
posameznikov in podjetij brez referenc in brez kapitala.
o
Uravnotežena fiskalna
politika
prispeva h gospodarski rasti in trajnostnemu razvoju. Ciljni primanjkljaj v
višini 3 % BDP naj se doseže na srednji rok, saj ima prehitra
konsolidacija, ki temelji le na odhodkovni strani prevelike negativne učinke,
ki se že močno odražajo tudi v Sloveniji (zmanjšanje potrošnje in investicij).
o
Oceni
naj se učinke znižanja stopnje davka na
dohodek pravnih oseb. Stopnja tega davka je bila prvič znižana 2006, in sicer
postopno iz 25 % od osnove na 20% od osnove v letu 2010. Nato pa še v letu 2012
iz 20% od osnove (postopoma do 2015) na 15%. Vprašanje, ki se postavlja je ali
je to znižanje v tem obdobju imelo pozitivne fiskalne in gospodarske
učinke? V primeru, da se to ne izkaže,
naj se nemudoma zviša osnova davka na dohodek pravnih oseb.
POLITIKA
IN SISTEM PLAČ
o
V
Zakonu o minimalni plači naj se
spremeni definicija minimalne plače. Predlagamo, da se iz definicije minimalne
plače postopno izvzamejo dodatki in delovna uspešnost. Sedanja definicija
minimalne plače povzroča uravnilovko, saj delodajalci tudi do četrtega plačnega
razreda doplačujejo razliko do polne minimalne plače.
o
Spremeni
naj se Zakon o udeležbi delavcev pri
dobičku, ki naj uvede obvezno delitev dobička med zaposlene, saj dobiček ni
le rezultat vloženega kapitala temveč tudi vloženega dela. s tem namenom naj se
omogoči podjetjem, da se lažje (davčno ugodneje) odločijo za udeležbo
zaposlenih na dobičku in jih na ta način nagradijo in spodbudijo k doseganju
delovne odličnosti.
TRG
DELA, DELOVNA RAZMERJA IN ZAPOSLOVANJE
o
Slovenija
ima v primerjavi z drugimi državami Evropske unije izredno veliko število agencij za zagotavljanje dela drugemu
delodajalcu – po zadnjih podatkih 182. Enostavnost ustanavljanja agencij za
posredovanje dela ima za posledico nižanje možnosti učinkovitega pregleda nad njihovim
delovanjem. Zato naj se takoj po sprejetju sprememb Zakona o urejanju trga dela
(ZUTD – A) odprejo tisti deli zakona, ki se dotikajo delovanja agencij, s čimer
se bo omogočila boljša sistemska regulacija, recimo s povečanjem osnovnega
kapitala.
o
Stalno
vlaganje v znanje zaposlenih mora
biti integralen proces oblikovanja poslovne odličnosti. Podjetja, ki stalno
vlagajo v znanje zaposlenih, imajo po nekaterih raziskavah (Coller, W., Green,
F. Young Bae, K., 2007) 2,5 nižjo verjetnost stečaja v primerjavi s podjetji,
ki tega ne počnejo. Zato se nujno morajo zagotoviti sredstva za intenzivna vlaganja
v izobraževanja zaposlenih, še posebej nižje kvalificiranih in starejših, in za
prilagoditev organizacije dela, saj bo to v končni točki pomenilo večjo
avtonomijo dela zaposlenih in višjo dodano vrednost na zaposlenega v podjetju.
Pri tem pa morajo svojo vlogo odigrati tudi delodajalci, ki se morajo zavedati,
da uspešna gospodarska okolja ne stavijo na bitko za ceno dela, temveč na bitko
za talente.
o
Kljub
stalnemu kadrovskemu deficitu Inšpektorata
RS za delo (leta 2011 je 88 inšpektorjev nadzorovalo 185.585 pravnih oseb) je
potrebno spremeniti način organizacije dela inšpektorata RS za delo. Zato se
mora spremeniti Zakon o inšpekciji dela, predvsem v smeri večanja pristojnosti inšpektorjev,
uvedbo »rotacije« inšpektorjev za delo, večji poudarek nenajavljenim in
nenadnim inšpekcijskim pregledom ter povečevanju vpliva socialnih partnerjev,
zlasti sindikatov, na delo, učinkovitost in usmeritve inšpektorata
o
Spoštovanje
delovnopravne zakonodaje naj se zagotovi tudi z dopolnitvijo kazenske zakonodaje.
Zgolj prepoved zaposlovanja in izrek denarne sankcije (tudi njihova višina) ne
dajeta zadovoljivih rezultatov na področju spoštovanja pravic delavcev, k temu
pa še dodatno pripomore neučinkovitost pristojnega davčnega organa pri
izterjavi izrečenih denarnih sankcij. Tako se mora uvesti dodatne pravne
podlage in sankcije, ki bodo imele vpliv predvsem na poslovanje delodajalca
oziroma na stabilnost poslovnega okolja, v katerem ta deluje (npr. prepoved
dodelitve sredstev iz javnih naročil in sredstev državne pomoči v primeru pravnomočne
oziroma dokončne ugotovitve kršitve pravic delavcev). Obenem pa se mora dopolniti
pravne podlage, ki ne zagotavljajo učinkovitega
sodnega pregona.
o
Število
delavcev, ki kljub opravljenemu delu ne
prejmejo plačila, zlasti pa položaj teh delavcev pred stečajem delodajalca,
ko ne prejmejo plačila po več mesecev, zahteva sistemsko spremembo. Zato se naj
spremeni Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu RS, in sicer tako, da bi se
uvedel institut nadomestila neizplačanih oz. premalo izplačanih plač. S tem bi
zaposlenim delavcem v mesecih pred stečajem podjetja omogočili vsaj minimum
socialne varnosti.
o
V
kontekstu varstva terjatev oz. ekonomskih pravic delavcev se naj spremeni Zakon o finančnem poslovanju, postopkih
zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Poplačila terjatev delavcev
iz stečajne mase naj imajo prednost pred vsemi drugimi upniki. Z uvedbo
tovrstne spremembe bi se bistveno povečala možnost poplačila terjatev delavcev
(vsekakor pa višina njihovega poplačila) iz stečajne mase.
o
Z
namenom povečanja učinkovitosti dela stečajnih upraviteljev, zmanjšanja
dolgotrajnosti stečajnega postopka, večanjem možnosti, da bi stečajni dolžnik
(ali pa vsaj njegov del) pod drugim lastnikom nadaljeval z opravljanjem
dejavnosti, s čimer bi se skrajšalo obdobje brezposelnosti posameznih delavcev,
ki so izgubili delo zaradi uvedbe stečajnega postopka, hitrejšega poplačila
delavcev upnikov v stečajnem postopku, zmanjševanja stroškov stečajnega
postopka se naj spremeni Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju tako, da bi se določilo maksimalno trajanje teka stečajnega
postopka, ki pa ne sme presegati 24 mesecev od dneva sprejetja sklepa o
uvedbi stečajnega postopka.
o
Čim
prej naj se uvede sistem Jamstev za
mlade, po katerem morajo države članice EU izvesti ukrepe za zagotovitev,
da mladi do 25. leta starosti v štirih mesecih po tem, ko so se prenehali
izobraževati ali so postali brezposelni, prejmejo kakovostno ponudbo za
zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Pri čemer pa
naj se kot ciljno skupino doda tudi diplomante do 30 leta starosti (med 29.399
registrirano brezposelnimi starimi do 29 let je starih do vključno 24 let
11.303, medtem ko je starih med 25 in 29 let 18.096).
o
Zagotovi
naj se možnost, da bo tudi Slovenija lahko črpala
sredstva iz posebnih sredstev EU za zaposlovanje mladih v višini 6 milijard
EUR.
o
Uvede
naj se nacionalna shema pripravništva za
mlade v kombinaciji z rotacijo na delovnem mestu in mentorsko shemo, ki bo
na enem koncu ponujala mladim vstop na trg dela, na drugem koncu pa zaposlenim
možnost poklicnega napredovanja preko dodatnega izobraževanja.
o
Pospešenemu
vlaganju v nacionalne projekte z močno sektorsko komponento trajnostnega
razvoja naj sledijo posebni programi
aktivne politike zaposlovanja (APZ) za izobraževanje, svetovanje ter
preusposabljanje na področju prehoda v zeleno ekonomijo.
SOCIALNA
POLITIKA
o
Realizira
naj se sklad prehodnih najemnih
stanovanj. Mladi bi glede na število otrok in finančno stanje prehajali iz
enosobnih v večsobna stanovanja, pri čemer bi se fond vedno znova obnavljal.
Nujno povečanje obsega najemnega stanovanjskega sklada se mora stimulirati tudi
z davkom na nepremičnine in progresivnim davkom na stanovanja, ki so prazna več
kot 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih.
o
Pospešijo
naj se javna vlaganja v dolgotrajno
oskrbo, in sicer na način, da bo to širša socialna investicija, ki
zagotavlja tako kvalitetno storitev kot tudi obilo novih delovnih mest. Po projekcijah dr.
Jakliča (2008) bi bilo potrebno samo za vzdrževanje sedanjih deležev
vključenosti starejših v institucionalne
oblike dolgotrajne oskrbe zagotoviti 5.500 novih postelj v domovih za starejše
do leta 2010 ter skoraj 3.000 novih vključitev v pomoč na domu, seveda če se
struktura oblik dolgotrajne oskrbe (razmerje med oskrbo v domovih in oskrbo na
domu) ne spremeni. Skupaj potrebujemo takoj 8.470 novih ponudbenih kapacitet,
kasneje pa potrebujemo povečevati število vključitev v sistem dolgotrajne
oskrbe za ostarele za skoraj 1.000 na leto do leta 2020.
o
Minimalni osebni
dohodek
(MOD), ki je osnova za izračun denarne socialne pomoči, naj se postopoma vrne
na raven, ki bo prejemnikom pomoči omogočal dostojno življenje. Varčevalni
ukrepi so zamrznili višino MOD na višini 260 EUR vse do konca 2014, medtem ko
matični Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) to višino določa na
288,81 EUR.
o
Spodbuja
naj se razvoj verificiranih
socialno-varstvenih programov, razvojnih ter eksperimentalnih in
dopolnilnih programov socialnega varstva, ki izhajajo iz ugotovljenih
konkretnih potreb uporabnikov iz posameznih ciljnih skupin in za prenos uspešnih
eksperimentalnih programov v redno izvajanje,
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
o
Uvede
naj se učinkovitejši inšpekcijski nadzor
z uveljavitvijo standardov MOD o potrebnem številu inšpektorjev za delo na
10.000 delavcev in na 1000 delodajalcev.
o
Uvede
naj se diferencirana prispevna stopnja
delodajalca tako za invalidsko kot zdravstveno zavarovanje poklicnih
bolezni in poškodb pri delu. Kriteriji za diferenciranje, določeni s soglasjem
socialnih partnerjev v Ekonomsko-socialnem svetu, ne smejo poslabšati položaja
delovno intenzivnih v primerjavi s kapitalsko intenzivnimi panogami.
o
Preuči
naj se možnost uvedbe novega obveznega
poklicnega zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
o
Sprejme
naj se nov pravilnik o poklicnih
boleznih s soglasjem socialnih partnerjev v ESS. Seznam poklicnih bolezni
kot njegova priloga mora biti usklajen z najnovejšimi priporočili evropske
komisije.
o
Financiranje
izvedenskih postopkov postavitve suma
in verifikacije poklicne bolezni mora postati finančno neodvisno od
delodajalca, zato naj ga prevzame obvezno poklicno zavarovanje poklicnih
bolezni in poškodb pri delu.
MIGRACIJE
o
Koncept
tako imenovanih krožnih migracij, ki
se ga skuša vpeljati v državah zahodnega Balkana, je zgrešen, saj onemogoča
polno vključitev migrantov v družbo. Sporazum o zaposlovanju državljanov Bosne
in Hercegovine, ki je pravkar stopil v veljavo, tako med drugim vsebuje
določilo, ki govori o tem, da se delavcu migrantu, državljanu BiH, po preteku
delovnega dovoljenja za tri leta sicer omogoči vrnitev v državo zaposlitve, vendar
šele po najmanj šestmesečni prekinitvi zakonitega prebivanja v državi
zaposlitve, tj. Sloveniji
o
Na
področju napotovanja delavcev v tujino
se morajo razpoložljive kazni in nadzor okrepiti. Pristojni organi naj pričnejo
redno opravljati nadzore nad podjetji, registrirani v Sloveniji, ki napotujejo
delavce.
o
Slovenija
naj podpiše in ratificira Konvencijo
združenih narodov o pravicah delavcev migrantov in članov njihovih družin.
Združeni narodi so 18. decembra 1990 sprejeli Konvencijo ZN o pravicah delavcev
migrantov in članov njihovih družin. Kljub pozivu Evropskega ekonomsko
socialnega odbora (EESO) iz leta 2004 to konvencijo ni sprejela prav nobena EU
država.
o
Slovenija
naj podpiše in ratificira Konvencijo
Mednarodne organizacije dela (ILO) št. 189 o gospodinjskih pomočnicah (2011).
Ta konvencija med drugim zagotavlja gospodinjskim pomočnicam pravice,
opredeljene v tej konvenciji, onemogoča prisilno delo in otroško delo;
prepoveduje diskriminacijo pri zaposlovanju; določa minimalno starost za
zaposlitev in možnosti za nadaljnje šolanje mlajših od 18 let; ščiti pred
nasiljem in nadlegovanjem; dostojne delovne in življenjske razmere; pogodba o
zaposlitvi mora biti nedvoumna in pisna
o
V
najkrajšem času naj se pristopi k pripravi in izvajanju čim večih bilateralnih meddržavnih sporazumov med
pristojnimi delovnimi inšpekcijami o medsebojni izmenjavi informacij na
področju pregona kršitev delavskih pravic in dela na črno. Na takšen način
bi se namreč zelo učinkovito in tudi preventivno lahko borili proti kršitvam
delavskih pravic v mednarodnem okviru oziroma v okviru migracijskih tokov
o
Nemudoma
in v sodelovanju s socialnimi partnerji naj se pripravijo konkretni ukrepi na
regionalni in nacionalni ravni za omejitev
bega možganov. S prvim majem 2011 je bilo konec sedemletnega prehodnega
obdobja, v katerem so lahko stare članice EU omejevale prost pretok delavcev iz
Slovenije ter sedmih vzhodno- in srednjeevropskih držav, ki so se uniji
pridružile maja 2004. Od maja 2011 se je število (dnevnih) migrantov v smer
Avstrije zelo povečalo, prav tako se povečuje povpraševanje po delu recimo v
Avstraliji. Vse to povzroča odliv kvalificiranih delavcev v tujino, s čimer se
znižujejo razvojne možnosti Slovenije.
o
Na
področju socialnega zavarovanja se mora končno spremeniti Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Makedonijo
(BMKSZ), po kateri se bo Makedonskim državljanom z začasnim bivanjem končno
omogočila pridobitev pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v
Sloveniji.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar