KAM GREMO ?....

Spoštovani!


Na tem mestu smo vas dolžni opozoriti na dokument

Informacija glede izvajanja Nove evropske strategije za delovna mesta in rast (Evropa 2020) – predlog za obravnavo

Dokument je bil objavljen 15.4. 2010 na spletnih straneh Vlade RS pod »gradiva v obravnavi«
Kakor je zapisano v uvodniku dokumenta:

Zaključki Evropskega Sveta na področju Evrope 2020 (Nova evropska strategija za delovna mesta in rast) prinašajo veliko dela na posameznih razvojnih politikah. Ključno je usklajevanje le-teh med sabo, kar mora biti poenostavljeno, zmanjšati je treba število dokumentov in določiti jasne in finančno ovrednotene prioritete, postaviti ustrezne cilje. Poleg tega je potrebno procese čim bolj sinhronizirati (Nacionalni reformni program, nova Strategija razvoja Slovenije in Program državnih razvojnih prioritet) ter ustrezneje povezati razvojno načrtovanje in pripravo proračuna v skladu s fiskalnim pravilom, kar je tudi eden izmed namenov sprejete izhodne strategije. V ta namen in za usklajevanje vseh stališč in pripravo konkretnih dokumentov se predlaga poglobljena horizontalna koordinacija pod vodstvom ministra za razvoj in evropske zadeve in ministra za finance (v primeru povezav s proračunskim načrtovanjem).

Razlogov, zakaj smo vas dolžni opozoriti na ta dokument, je kar nekaj. Če jih naštejemo:


1. Ali je originalen dokument (Europe 2020, katerega si lahko preberete TUKAJ ) sploh ustrezen? Po besedah Philipa Pocheta (ETUI) moramo našteti štiri kritične točke tega dokumenta:

a. Do sedaj se ni oblikovala resna refleksija prejšnje Lizbonske strategije, ki bi odgovorila na vprašanje, zakaj je proces izvajanja Lizbonske strategije zašel v slepo ulico. Evalvacija je bila realna kvečjemu na politični ravni in je temu primerno padla v polje dnevne politike.

b. Druga kritična točka se navezuje na vprašanje odnosa med ekonomsko in finančno krizo na eni strani in ekološko krizo na drugi strani. Iz dokumenta je namreč razvidno, da so se politični odločevalci na tem področju le malo naučili iz zadnjih dogodkov. Zgolj en primer: ali je sploh možno nadaljevati z »boljšo regulacijo« (po novem »pametnejšo regulacijo«), katere temelj pa je- spodkopavati regulativno moč javnih ustanov (Vogel, Van den Abeele, 2010). Najmanj kar bi pričakovali v času finančne krize je temeljni premislek o regulativni vlogi javnih ustanov.

c. V dokumentu ni mesta za refleksijo trenj oziroma protislovij med različnimi cilji. Nova definicija »pametne« rasti je resnično nezadosten pristop k reševanju kompleksne debate o razmerju med potrebo po vrnitvi na raven rasti, ki bo zagotovila socialno stabilnost in kohezijo na eni strani ter potrebo po spremembi paradigme, ki zahteva redefinicijo tradicionalnega razumevanja pojma »rast« zato da bi se izognili nadaljnjemu onesnaževanju planeta.

d. Četrta kritična točka se navezuje na dejstvo, da je centralna vloga pri oblikovanju in izvajanju tega dokumenta dodeljena finančnim ministrom - tako na EU kot na nacionalni ravni, poleg tega se na EU ravni očitno marginalizira vlogo Evropskega parlamenta. Skratka, javni prostor okoli tega dokumenta je skrbno omejen.

Celoten dokument Pocheta si lahko preberete TUKAJ

2. Koordinacija procesa izvajanja strategije Evrope 2020 se v dokumentu preda ministru za razvoj in evropske zadeve Mitji Gaspariju ter ministru za finance dr. Francetu Križaniču…

Očitno je, da politični odločevalci v Sloveniji ponavljajo napako samega originalnega dokumenta, in sicer v točki, ustreznega umeščanja strategije Evropa 2020 v javno politični prostor.

3. …pri čemer je v dokumentu jasno zapisano, da zastavljen cilj zmanjševanja revščine ( 25% manj oseb, ki živijo pod nacionalno mejo stopnje tveganja revščine) ni primerno zastavljen, bolj pomembno je, da se osredotočimo na aktivacijo socialno izključenih posameznikov in sprejmemo ukrepe na trgu dela.

Tako je – Slovenski dokument - v evropskem letu boja proti revščini! - nasprotuje cilju zmanjševanja revščine, ker »ni ustrezno zastavljen« in ga želi nadomestiti z aktivacijo socialno izključenih posameznikov in sprejetjem ukrepov na trgu dela! Pri čemer pa tudi sama Evropska komisija poudarja (citiram), da je zaposlenost res učinkovita pot v boju proti revščini, vendar pa ne vedno zadosten, kajti tukaj ne smemo zanemarjati segmenta »zaposlenih revnih«, povezanega z vse bolj pogostimi prekernimi zaposlitvami.
Končno vprašanje je torej - v katero smer bo šlo izvajanje strategije Evropa 2020 v Sloveniji? Če poslušamo besede Mitje Gasparija iz zadnjega posveta na Forumu 21, kjer je rekel (citiram), da mora »gospodarstvo biti liberalno, da bi bila država lahko socialna« (Finance, 16.4. 2010) potem nam ni treba dvakrat ugibati, kam pes taco moli…

Vprašanje, ali se naš t.i. razvojni model vse bolj spreminja v slovensko verzijo ameriškega modela popolne gospodarske deregulacije, -kjer je 25% delavcev »zaposlenih revnih« -v primerjavi z 12,9% deležem v industrijskih državah (Handler, Hasenfeld, 2008), tako sploh ni več vprašanje!

Pridružite se Mreži za socialno državo in jo skupaj soustvarjate!

V solidarnosti,