ZAVRNILI SMO PREDLAGANE SPREMEMBE DELOVNE ZAKONODAJE

Včeraj, 29.04.2010, se je vršila 192. seja Ekonomsko socialnega sveta. Na tej seji so socialni partnerji med drugim obravnavali tudi predlog sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih, predlog Zakona o urejanju trga dela in predlog Zakona o malem delu. Gre za predloge zakonov, ki bistveno vplivajo na ureditev področja trga dela, na pravice in obveznosti tako zaposlenih delavcev, brezposelnih kot tudi mladih in upokojencev. Predloge omenjenih zakonov je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeva. In kaj nam ti zakoni prinašajo?

Vlada predlaga v okviru Zakona o delovnih razmerjih nerazumno in popolnoma neargumentirano skrajševanje odpovednih rokov in znižanje odpravnin. Tako predlog sprememb prinaša za delavke in delavce, ki imajo 15 let delovne dobe pri delodajalcu skrajševanje odpovednega roka iz sedanjih 75 dni na 60 dni, tistim delavkam in delavcem, ki pa imajo pri delodajalcu najmanj 25 let delovne dobe pa se odpovedni roki znižajo za kar 60 dni in sicer iz sedanjih 150 dni na 90 dni. Če k skrajševanju odpovednih rokov dodamo še predlog, po katerem bi delavcu za vsako leta dela pripadlo iz naslova odpravnine zgolj 20% njegove povprečne plače, lahko ugotovimo, da je npr. delavec z 15 leti delovne dobe in minimalno plačo v višini 734,15 EUR bruto mesečno prikrajšan kar za 1.432 EUR samo iz naslova odpravnine. Če k temu dodamo še izgubo plače zaradi skrajšanja odpovednega roka pa je prikrajšanje seveda toliko večje. Pri delavcu npr. s 25. leti delovne dobe znaša skupno prikrajšanje (nižja odpravnina in krajši odpovedni rok) krepko čez 3.000 EUR. Prikrajšanje se seveda veča v primeru, da delavec prejema plačo, ki je večja od minimalne plače kot tudi v primeru daljše delovne dobe. Tako bo delavec s 25 leti delovne dobe, ki prejema povprečno plačo, s temi spremembami prikrajšan za 5.000 EUR.

Tako je več kot očitno, da se želi še dodatno poslabšati socialni položaj delavk in delavcev, finančno pa pomagati delodajalcem, direktorjem in lastnikom podjetij, da bodo njihovi dobički lahko še naprej izredno visoki. V ZSSS smo tem spremembam Zakona o delovnih razmerjih odločno nasprotovali in zahtevali, da se od predlaganih sprememb odstopi ter zakona ne posreduje v nadaljnjo obravnavo. Žal ministrstvo, kljub naši izrecni zahtevi, temu ni sledilo in bo spremembe Zakona o delovnih razmerjih, brez soglasja socialnih partnerjev, posredovalo v nadaljnji postopek. Pri tem je potrebno omeniti, da se bo prvič v zgodovini zgodilo, da se Zakon o delovnih razmerjih oziroma njegove spremembe sprejemajo brez soglasja socialnih partnerjev. Tako je več kot očitno, da je zniževanje odpravnin in skrajševanje odpovednih rokov rezultat obljube predsednika vlade delodajalskim organizacijam in ne rezultat tehtnih razlogov, dokazov in skrbi za socialni položaj že tako premalo plačanih delavk in delavcev.

Da se je vlada odločila poslabšati ekonomski in socialni položaj delavk in delavcev priča tudi dejstvo, da je že napovedala, da bo v jesenskem času ponovno spremenila Zakon o delovnih razmerjih. Po napovedih ministra in delodajalcev v delu, ki se nanaša na plačan odmor med delovnim časom, povračila stroškov prehrane in prevoza na delo ter z dela kot tudi na regres za letni dopust, nadurno delo, dodatek za delovno dobo, … . Skratka na vseh tistih področjih, kjer želijo delodajalci krčenje pravic delavcev. Kot kaže je edino sredstvo vlade izhoda iz krize, dviga konkurenčnosti, krčenje pravic delavk in delavcev, slabšanje njihovega socialnega položaja, ne pa vlaganje v znanje, spodbujanje razvoja, inovacij in iskanja sposobnih menedžerjev.



Predlog Zakona o urejanju trga dela, ki bi naj nadomestil sedaj veljavni Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti in v okviru katerega je usklajevanje med socialnimi partnerji tudi edino potekalo, je v primerjavi s sedaj veljavno zakonodajo za brezposelne ljudi ugodnejši. V ZSSS smo predlagane spremembe sicer podprli, vendar pa soglasja k zakonu nismo podali iz razloga, ker zakon v primerjavi s skrajševanjem odpovednih rokov in znižanjem odpravnin ne daje zadostne socialne in ekonomske varnosti. Država namreč želi jemati delavkam in delavcem, pomagati delodajalcem, sama pa ni pripravljena prispevati ničesar za njihovo socialno varnost (npr. z bistvenim povečanjem denarnih nadomestil in s povečanjem obdobja prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ki bi nadomestilo izgubo zaradi sprememb Zakona o delovnih razmerjih). Kot kaže ima država denar za banke, za delodajalce, za tajkune, skratka za tiste, ki so nas pahnili v krizo, denarja za brezposelne, za tiste, ki že sedaj ne morejo živeti pa nima.

V ZSSS, kot edina sindikalna centrala, tudi nismo podprli predloga Zakona o malem delu in sicer iz razloga, ker je besedilo zakona oblikovano tako, da se bodo nedvomno povečevale prekerne oblike zaposlovanja in zmanjševalo število rednih, klasičnih zaposlitev. V ZSSS nikakor ne nasprotujemo ureditvi študentskega dela z zakonom, vendar pa mora le-to biti urejeno v sodelovanju s študenti in na način, da ne bo ogrožalo rednih zaposlitev ter da opravljanje malega dela ne bo povečevalo socialne izključenosti ljudi.



Na koncu naj dodamo še ugotovitev. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s predlaganimi spremembami na trgu dela nedvomno poslabšuje položaj delavk in delavcev, zlasti starejših, torej tistih, ki so na trgu dela že tako in tako najbolj ranljivi. Kako naj drugače razumemo predlagano skrajševanje odpovednih rokov, nižanje odpravnin in povečevanje starosti za upokojitev!



In pri teh ugotovitvah nas člani sprašujete kako naprej in nam obenem sporočate, da moramo vztrajati pri ohranjanju socialne države in delavskih pravic. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije dileme o tem, kako naprej, ni. O tem smo se odločili na seji Konference ZSSS, razširjene s člani organov vseh sindikatov, ki sestavljajo ZSSS. Zato bo letošnji 1. maj, skladu z sprejetimi odločitvami na tej konferenci, pomenil tudi začetek naših priprav za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, s katerim bomo med ljudmi preverili, če se strinjajo s takšnimi spremembami delovne zakonodaje. In pri tem bo štel vsak podpis, ki je potreben za razpis referenduma in vsak glas na referendumu. Naših nadaljnjih aktivnosti ne bodo spremenila ali ustavila niti nekatera različna stališča med drugimi sindikalnimi centralami. Ustavi jih lahko le primer, če bo v Vladi prevladal razum in bo umaknila spremembe ZDR ali pa, če bodo poslanci v Državnem zboru zavrnili njen predlog zakona.



PRVOMAJSKO VOŠČILO



Spoštovane delavke in delavci, člani sindikatov, ki smo povezani v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije

Čestitam Vam 1. maj, naš praznik

Čestitam Vam z željo, da bi postali pri svojem delu vsi še učinkovitejši; da bi krepili moč s katero se bi še učinkoviteje uprli brutalni logiki kapitala, ki vztraja na vrednotah, ki so nas pripeljale v krizo, katere največja žrtev so prav delavci. Le močni sindikati so sposobni ponuditi in uveljaviti alternative razvoju, ki jih ponuja kapital in ki jih tako rada sprejemajo tudi politiki.

Naše dosedanje delo zagotavlja, da bomo s še več upornega duha in še z več solidarnosti in enotnosti znali in zmogli graditi takšno prihodnost, ki bo tudi po meri našega delavstva.

Lepe praznike

Dušan Semolič