nedelja, 01. avgust 2010

OD KITAJSKE DO KITAJSKE – DO KAM?

Spoštovane poslanke in poslanci, zavedati se je treba, da živimo v globalnem svetu, da je Slovenija članica Evropske Unije. Slovenija ni zaprto gospodarstvo. Slovenija in slovenska podjetja konkurirajo na trgu s kitajskimi podjetji, ki nimajo nobene socialne komponente.

Darja Radić, državna sekretarka na Ministrstvu za finance ob obravnavi predloga Zakona o delitvi dobička v Državnem zboru RS

Na kratek rok je to njihova konkurenčna prednost. Kot jaz razumem, si želijo vzeti še tisti čas, da bodo naleteli na meje svoje rasti.

Borut Pahor ob izjavi, da Kitajska in druge države BRIK socialne komponente trenutno niso pripravljene vračunati v svoj razvoj.

Kitajsko podjetje Foxconn je v zadnjem času precej opazno širom globalnega medijskega prostora. Razlog za pa je na žalost precej tragičen, saj je v tem podjetju, katerega komponente, ki jih izdeluje, nahajajo tudi v najnovejšo igračko Aplla – Ipad, v zadnjem času kar nekaj zaposlenih storilo samomor zaradi nevzdržnih delovnih razmer. Pod pritiskom tega dejstva in mednarodne javnosti se je podjetje Foxconn odločilo, da b podvojilo osnovne plače zaposlenim na približno 300 ameriških dolarjev.

Ob tem se človek logično vpraša, ali smo res v času, ko so potrebni samomori za normalne delovne pogoje?!

Če se vrnemo k dvigu plač- nujna reakcija podjetja, ki pa je ponovno šlo še en korak naprej v smeri iskanja čim nižjega stroška dela. Kaj mislimo s tem?

Za začetek – analitiki City Groupa so v izjavi za Financial Times povedali, da bo dvig osnovne plače v podjetju Foxconn minimalno vplival na končno ceno produkta, torej na potrošnike, to pa zaradi tega, ker kitajski stroški dela predstavljajo le 3% vseh stroškov izdelave produktov, in še manjši delež v končni ceni Iphona.

Vendar pa kot bo opozarja Manish Nigam, vodja oddelka za tehnološke raziskave za Azijo pri Credit Suisse, najbolj močna gonilna sila, ki bo poskušala nevtralizirati dvig stroškov dela – notranja selitev proizvodnje znotraj Kitajske.

Glede na poročilo Credit Suisse so v provinci Jiangcu plače v višini 86% plač v Šanghaju. V provincah Shandong in Shanxi, kjer ima podjetje Foxconn že tovarne, so plače na ravni 82% oziroma 76%. V provinci Chongquing pa so plače na ravni 61% plač Šanghaja (FT)

In prav provinca Chongquing je nova obljubljena destinacija za elektronsko industrijo. Podjetje HP je že leta 2008 objavilo, da bo v tej provinci gradilo nov tovarniški kompleks. Temu premiku HP-ja so sledile istovrstne akcije vseh njegovih največjih trgovinskih partnerjev. Tako Foxconn kot Compal, drugi največji proizvajalec lap-topov, so prav tako postavili tovarne v tej provinci. Kar je »logično« povzročilo migracijo vseh njihovih partnerjev v isto provinco.

Da pa je ta premik k sveti deželi nizkocenovne delovne sile še hitrejši, pa je poskrbel še drug trend - in sicer masovna inflacija podizvajalstva. Računalniško podjetje Dell je povedalo analitikom, da bo v tem letu v podizvajalstvo dalo 80% svoje proizvodnje, kar je skoraj dvakrat več od 43% deleža leto poprej. Drugo podjetje, Lenovo predvideva dvig podizvajalstva v višini 55%, kar je 20 o.t. več od leta poprej.

Medtem je Foxconn, podjetje z milijon zaposlenimi že identificiral svojo obljubljeno deželo – t.j. Zhenhzhou, glavno mesto province Henan, katere plača je 38% nižja od plače v Šanghaju. Za razliko od drugih provinc le-ta nima veliko postavljene infrastrukture za računalniško industrijo – vendar pa ima izjemno velik bazen migrantske delovne sile. In kakor je rekel eden izmed poznavalcev razmer – če ustvarimo novo industrijsko območje, lahko ljudje dobijo zaposlitev doma, kar pomeni da jim ni treba migrirati. To ustvarja win –win situacijo«.

Kakšno win-win situacijo? Takšno v kateri želja po čim bolj poceni delovni sili prehiti željo po boljšem zaslužku, saj prisili delavce, da so nemobilni, da živijo z mizerno plačo – od katere želijo pobegniti.

Medtem pa smo v Sloveniji 18. junija popoldne lahko prebrali novico da bo Gorenje svoje grelnike vode proizvajalo le še v Srbiji. 306 delavcev bo izgubilo zaposlitev. Razlog za to naj bil dvig minimalne plače. Vendar pa nihče ne omeni, da stroški dela v Sloveniji predstavljajo le 15,4 % vseh poslovnih odhodkov.

Novica o zaprtju tovarne Gorenje Tiki je prišla v javnost 18. Junija ob 15h – eno uro pred pričetkom nogometne tekme Slovenija: ZDA. Zagotovo ne naključje.



Po drugi strani pa – ali je migracija produkcijskega središča kapitala v oazen poceni delovne sile res ekonomsko upravičljivo dejanje? Morebiti nelogično vprašanje, vendar pa če upoštevamo stroške razlik v produktivnosti dela, stroške transporta, nadzora kvalitete, inventarja, komunikacije, potovanj, usposabljanja, tehnične podpore, popolnega seta opreme –in navsezadnje padca imidža »družbeno odgovornega« podjetja, vidimo da je zgodba vse prej kot enostavna!



Vzemimo za primer Nokio še pred časom ko je njena tovarna pobegnila iz Nemčije v Romunijo; pred tem je večino produktov ustvarila v Nemčiji, ZDA in na Finskem, kjer so povprečne plače 30-x višje od nizkocenovnih regij. Pa vendar so v letu 2003 produkcijski stroški Nokie padli na 114$ na kos, pri čemer se lahko kosa z najboljšimi azijski »nizkocenovci«. Razlog za to je nižanje skupnih stroškov proizvodnje.





Pripravil:

Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

Ni komentarjev:

Objavite komentar