Včeraj, 29.04.2010, se je vršila 192. seja Ekonomsko socialnega sveta. Na tej seji so socialni partnerji med drugim obravnavali tudi predlog sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih, predlog Zakona o urejanju trga dela in predlog Zakona o malem delu. Gre za predloge zakonov, ki bistveno vplivajo na ureditev področja trga dela, na pravice in obveznosti tako zaposlenih delavcev, brezposelnih kot tudi mladih in upokojencev. Predloge omenjenih zakonov je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeva. In kaj nam ti zakoni prinašajo?
Vlada predlaga v okviru Zakona o delovnih razmerjih nerazumno in popolnoma neargumentirano skrajševanje odpovednih rokov in znižanje odpravnin. Tako predlog sprememb prinaša za delavke in delavce, ki imajo 15 let delovne dobe pri delodajalcu skrajševanje odpovednega roka iz sedanjih 75 dni na 60 dni, tistim delavkam in delavcem, ki pa imajo pri delodajalcu najmanj 25 let delovne dobe pa se odpovedni roki znižajo za kar 60 dni in sicer iz sedanjih 150 dni na 90 dni. Če k skrajševanju odpovednih rokov dodamo še predlog, po katerem bi delavcu za vsako leta dela pripadlo iz naslova odpravnine zgolj 20% njegove povprečne plače, lahko ugotovimo, da je npr. delavec z 15 leti delovne dobe in minimalno plačo v višini 734,15 EUR bruto mesečno prikrajšan kar za 1.432 EUR samo iz naslova odpravnine. Če k temu dodamo še izgubo plače zaradi skrajšanja odpovednega roka pa je prikrajšanje seveda toliko večje. Pri delavcu npr. s 25. leti delovne dobe znaša skupno prikrajšanje (nižja odpravnina in krajši odpovedni rok) krepko čez 3.000 EUR. Prikrajšanje se seveda veča v primeru, da delavec prejema plačo, ki je večja od minimalne plače kot tudi v primeru daljše delovne dobe. Tako bo delavec s 25 leti delovne dobe, ki prejema povprečno plačo, s temi spremembami prikrajšan za 5.000 EUR.
Tako je več kot očitno, da se želi še dodatno poslabšati socialni položaj delavk in delavcev, finančno pa pomagati delodajalcem, direktorjem in lastnikom podjetij, da bodo njihovi dobički lahko še naprej izredno visoki. V ZSSS smo tem spremembam Zakona o delovnih razmerjih odločno nasprotovali in zahtevali, da se od predlaganih sprememb odstopi ter zakona ne posreduje v nadaljnjo obravnavo. Žal ministrstvo, kljub naši izrecni zahtevi, temu ni sledilo in bo spremembe Zakona o delovnih razmerjih, brez soglasja socialnih partnerjev, posredovalo v nadaljnji postopek. Pri tem je potrebno omeniti, da se bo prvič v zgodovini zgodilo, da se Zakon o delovnih razmerjih oziroma njegove spremembe sprejemajo brez soglasja socialnih partnerjev. Tako je več kot očitno, da je zniževanje odpravnin in skrajševanje odpovednih rokov rezultat obljube predsednika vlade delodajalskim organizacijam in ne rezultat tehtnih razlogov, dokazov in skrbi za socialni položaj že tako premalo plačanih delavk in delavcev.
Da se je vlada odločila poslabšati ekonomski in socialni položaj delavk in delavcev priča tudi dejstvo, da je že napovedala, da bo v jesenskem času ponovno spremenila Zakon o delovnih razmerjih. Po napovedih ministra in delodajalcev v delu, ki se nanaša na plačan odmor med delovnim časom, povračila stroškov prehrane in prevoza na delo ter z dela kot tudi na regres za letni dopust, nadurno delo, dodatek za delovno dobo, … . Skratka na vseh tistih področjih, kjer želijo delodajalci krčenje pravic delavcev. Kot kaže je edino sredstvo vlade izhoda iz krize, dviga konkurenčnosti, krčenje pravic delavk in delavcev, slabšanje njihovega socialnega položaja, ne pa vlaganje v znanje, spodbujanje razvoja, inovacij in iskanja sposobnih menedžerjev.
Predlog Zakona o urejanju trga dela, ki bi naj nadomestil sedaj veljavni Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti in v okviru katerega je usklajevanje med socialnimi partnerji tudi edino potekalo, je v primerjavi s sedaj veljavno zakonodajo za brezposelne ljudi ugodnejši. V ZSSS smo predlagane spremembe sicer podprli, vendar pa soglasja k zakonu nismo podali iz razloga, ker zakon v primerjavi s skrajševanjem odpovednih rokov in znižanjem odpravnin ne daje zadostne socialne in ekonomske varnosti. Država namreč želi jemati delavkam in delavcem, pomagati delodajalcem, sama pa ni pripravljena prispevati ničesar za njihovo socialno varnost (npr. z bistvenim povečanjem denarnih nadomestil in s povečanjem obdobja prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ki bi nadomestilo izgubo zaradi sprememb Zakona o delovnih razmerjih). Kot kaže ima država denar za banke, za delodajalce, za tajkune, skratka za tiste, ki so nas pahnili v krizo, denarja za brezposelne, za tiste, ki že sedaj ne morejo živeti pa nima.
V ZSSS, kot edina sindikalna centrala, tudi nismo podprli predloga Zakona o malem delu in sicer iz razloga, ker je besedilo zakona oblikovano tako, da se bodo nedvomno povečevale prekerne oblike zaposlovanja in zmanjševalo število rednih, klasičnih zaposlitev. V ZSSS nikakor ne nasprotujemo ureditvi študentskega dela z zakonom, vendar pa mora le-to biti urejeno v sodelovanju s študenti in na način, da ne bo ogrožalo rednih zaposlitev ter da opravljanje malega dela ne bo povečevalo socialne izključenosti ljudi.
Na koncu naj dodamo še ugotovitev. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s predlaganimi spremembami na trgu dela nedvomno poslabšuje položaj delavk in delavcev, zlasti starejših, torej tistih, ki so na trgu dela že tako in tako najbolj ranljivi. Kako naj drugače razumemo predlagano skrajševanje odpovednih rokov, nižanje odpravnin in povečevanje starosti za upokojitev!
In pri teh ugotovitvah nas člani sprašujete kako naprej in nam obenem sporočate, da moramo vztrajati pri ohranjanju socialne države in delavskih pravic. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije dileme o tem, kako naprej, ni. O tem smo se odločili na seji Konference ZSSS, razširjene s člani organov vseh sindikatov, ki sestavljajo ZSSS. Zato bo letošnji 1. maj, skladu z sprejetimi odločitvami na tej konferenci, pomenil tudi začetek naših priprav za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, s katerim bomo med ljudmi preverili, če se strinjajo s takšnimi spremembami delovne zakonodaje. In pri tem bo štel vsak podpis, ki je potreben za razpis referenduma in vsak glas na referendumu. Naših nadaljnjih aktivnosti ne bodo spremenila ali ustavila niti nekatera različna stališča med drugimi sindikalnimi centralami. Ustavi jih lahko le primer, če bo v Vladi prevladal razum in bo umaknila spremembe ZDR ali pa, če bodo poslanci v Državnem zboru zavrnili njen predlog zakona.
PRVOMAJSKO VOŠČILO
Spoštovane delavke in delavci, člani sindikatov, ki smo povezani v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije
Čestitam Vam 1. maj, naš praznik
Čestitam Vam z željo, da bi postali pri svojem delu vsi še učinkovitejši; da bi krepili moč s katero se bi še učinkoviteje uprli brutalni logiki kapitala, ki vztraja na vrednotah, ki so nas pripeljale v krizo, katere največja žrtev so prav delavci. Le močni sindikati so sposobni ponuditi in uveljaviti alternative razvoju, ki jih ponuja kapital in ki jih tako rada sprejemajo tudi politiki.
Naše dosedanje delo zagotavlja, da bomo s še več upornega duha in še z več solidarnosti in enotnosti znali in zmogli graditi takšno prihodnost, ki bo tudi po meri našega delavstva.
Lepe praznike
Dušan Semolič
petek, 30. april 2010
sreda, 28. april 2010
POGOJI ZA PRIDOBITEV OSEBNEGA DELOVNEGA DOVOLJENJA ZA DELAVCE MIGRANTE!
Prejšnji teden smo pridobili nova dejstva glede pridobitve osebnega delovnega dovoljenja za delavce migrante, katere prosim nujno uporabite pri svetovanju delavcem migrantom.
Če gremo po vrsti:
Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Ur. l. RS,št. 76/07) v 5. in 6. točki prvega odstavka 10. b člena določa, da za osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let lahko zaprosi:
- tujec z najmanj poklicno izobrazbo, ki je bil zadnji dve leti pred vložitvijo vloge neprekinjeno zaposlen pri istem delodajalcu ali njegovem pravnem predniku
- delovni migrant, ki je bil zadnji dve leti pred vložitvijo vloge neprekinjeno zaposlen pri istem delodajalcu ali njegovem pravnem predniku.
Vendar pa se je Zakonodajno pravna služba Državnega zbora RS postavila na stališče, da je potrebno določbi tolmačiti v korist tujca in sicer na naslednji način.
Tujec z najmanj poklicno izobrazbo in delovni migrant izpolnjujeta pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let že po preteku veljavnosti dovoljenja za zaposlitev, ki je bilo izdano za čas enega leta in podaljšano še za eno leto, ne glede na dejansko trajanje zaposlitve.«
Primer:
Tuji delavec je imel izdano delovno dovoljenje za zaposlitev za 1 leto. Isti delodajalec (ali pravni naslednik) je za istega tujca podaljšal delovno dovoljenje še za 1 leto. Tuji delavec lahko že pred iztekom drugega podaljšanega dovoljenja za zaposlitev zaprosi za osebno delovno dovoljenje (npr. če podjetje gre v stečaj…….), ker je v tolmačenju tudi zapisano (ne glede na dejansko trajanje zaposlitve).
Konkreten primer:
delavec migrant z najmanj poklicno izobrazbo, ki dela v podjetju X neprekinjeno 15 mesecev, in za katerega je delodajalec oddal že drugo vlogo za dovoljenje za zaposlitev, naj nemudoma odda vlogo za osebno delovno dovoljenje!
V praksi izgleda, da največ težav povzroča termin »zaposlitve«. Namen zakona je bil olajšat postopke, vendar v praksi praktično nikoli z dnem izdaje delovnega dovoljenja še ni izdano dovoljenje za bivanje in posledično se tudi z istim dnem ne realizira prijava zaposlitve. Zato je tolmačenje dejansko potrebno razumeti širše in v korist tujca.
Pravna služba Zavoda RS za zaposlovanje poudarja, da je seveda odvisno od posamezne situacije in v kolikor so ljudje v dvomu, naj se enostavno obrnejo na Službo ZRSZ za zaposlovanje tujcev – Dunajska 20, Ljubljana. Telefon: 01 300 49 40 oziroma na telefonskih številkah svetovalcev, ki so objavljene na odzivniku.
Prosim, da to informacijo razširite naprej po svojih informacijskih kanalih! Dejstvo je namreč, da lahko s to informacijo še kako pomagamo delavcem migrantom!
Hvala!
Če gremo po vrsti:
Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Ur. l. RS,št. 76/07) v 5. in 6. točki prvega odstavka 10. b člena določa, da za osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let lahko zaprosi:
- tujec z najmanj poklicno izobrazbo, ki je bil zadnji dve leti pred vložitvijo vloge neprekinjeno zaposlen pri istem delodajalcu ali njegovem pravnem predniku
- delovni migrant, ki je bil zadnji dve leti pred vložitvijo vloge neprekinjeno zaposlen pri istem delodajalcu ali njegovem pravnem predniku.
Vendar pa se je Zakonodajno pravna služba Državnega zbora RS postavila na stališče, da je potrebno določbi tolmačiti v korist tujca in sicer na naslednji način.
Tujec z najmanj poklicno izobrazbo in delovni migrant izpolnjujeta pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let že po preteku veljavnosti dovoljenja za zaposlitev, ki je bilo izdano za čas enega leta in podaljšano še za eno leto, ne glede na dejansko trajanje zaposlitve.«
Primer:
Tuji delavec je imel izdano delovno dovoljenje za zaposlitev za 1 leto. Isti delodajalec (ali pravni naslednik) je za istega tujca podaljšal delovno dovoljenje še za 1 leto. Tuji delavec lahko že pred iztekom drugega podaljšanega dovoljenja za zaposlitev zaprosi za osebno delovno dovoljenje (npr. če podjetje gre v stečaj…….), ker je v tolmačenju tudi zapisano (ne glede na dejansko trajanje zaposlitve).
Konkreten primer:
delavec migrant z najmanj poklicno izobrazbo, ki dela v podjetju X neprekinjeno 15 mesecev, in za katerega je delodajalec oddal že drugo vlogo za dovoljenje za zaposlitev, naj nemudoma odda vlogo za osebno delovno dovoljenje!
V praksi izgleda, da največ težav povzroča termin »zaposlitve«. Namen zakona je bil olajšat postopke, vendar v praksi praktično nikoli z dnem izdaje delovnega dovoljenja še ni izdano dovoljenje za bivanje in posledično se tudi z istim dnem ne realizira prijava zaposlitve. Zato je tolmačenje dejansko potrebno razumeti širše in v korist tujca.
Pravna služba Zavoda RS za zaposlovanje poudarja, da je seveda odvisno od posamezne situacije in v kolikor so ljudje v dvomu, naj se enostavno obrnejo na Službo ZRSZ za zaposlovanje tujcev – Dunajska 20, Ljubljana. Telefon: 01 300 49 40 oziroma na telefonskih številkah svetovalcev, ki so objavljene na odzivniku.
Prosim, da to informacijo razširite naprej po svojih informacijskih kanalih! Dejstvo je namreč, da lahko s to informacijo še kako pomagamo delavcem migrantom!
Hvala!
ponedeljek, 19. april 2010
O TAKO IMENOVANIH PIJAVKAH
Gonja proti »izkoriščevalcem« socialne države se nadaljuje.
Danes smo si v dnevniku Žurnal lahko prebral prispevek z naslovom »Delo je dostojanstvo, razen za pijavke ne«. (članek si lahko preberete TUKAJ).
V članku nam avtorica Andreja Basle ponudi naslednje besede (citiram):
Solidarnost je vsekakor temelj vsake družbe in jo do določene zdrave mere absolutno podpiram. Sem pa odločno proti gledanju skozi prste. Podobno kot bavčarji in šroti v tej državi nikoli ne končajo pod roko pravice, tudi delomrzneži nikoli niso ob nadomestilo za brezposelne in pozneje socialno pomoč. Vlada pa se – namesto ukvarjanja z iskanjem konkretnih rešitev, ki bi nekatere volilce tudi bolele – raje ukvarja z ministrskimi igricami v slogu Jaz nimam dovolj velike lopatke in Če ne dobim tele kanglice, grem iz vlade.
Da bi morali tisti, ki živijo od socialnih pomoči, vsaj od deset do 20 ur na teden delati družbenokoristna dela, vlado v forumu na vladni spletni strani opominjajo celo sami prejemniki teh pomoči. To bi jim, pravijo, vrnilo dostojanstvo, saj “želijo biti družbi koristni in se ji oddolžiti za pomoč”. Od vlade zato pričakujem, naj čim prej ukrepa in z državnih pleč odstrani pijavke.
Ukrep. Prvi tak družbenokoristen projekt za 53 tisoč prejemnikov socialnih pomoči in okoli 30 tisoč prejemnikov nadomestil za brezposelne, ki ne bi z ničemer najedel ekonomije obstoječih delovnih mest, bi lahko bilo že nadaljevanje akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Dvajset tisoč ton pobranih smeti je namreč razgalilo še na desettisoče ton že desetletja na črno odlaganih smeti. Zakaj bi jih pobirali šele leta 2012? Država sicer pripravlja “nagrade za dejavne prejemnike socialnih pomoči” in zakon o malem delu. A to v ničemer ne bo vplivalo na tiste, ki preprosto nočejo delati in le izrabljajo sistem.
Pa smo spet tam – kdor je na socialni pomoči, je delomrznež, pijavka, in še s kakšno besedo ga obkladajmo! Delodajalci bodo zelo veseli tako uklonjenih, razvrednotenih in nesamozavestnih delavk in delavcev, saj imajo prav zanje rezervirana vse bolj začasna, vse bolj občasna in vse bolj nezanesljiva delovna mest, ki povzročajo vse več socialne izključenosti in revščine.
Medtem pa ko se zliva gnojnica po prejemnikih denarne socialne pomoči (v optimalni višini »neverjetnih« 226,80 €), se menedžerji na vse kriplje otepajo določitev zgornjih mej plač, češ »enkrat pred 20 leti smo se odločili, da živimo v kapitalizmu« , kakor je rekel Tine Kračun iz Intermediusa (Finance).
Tako je – kapital za ene, revščino za druge. Kdo se je odločil za to pot? In kdo komu moralizira?
Pridružite se Mreži za socialno državo in jo skupaj soustvarjate!
V solidarnosti,
Danes smo si v dnevniku Žurnal lahko prebral prispevek z naslovom »Delo je dostojanstvo, razen za pijavke ne«. (članek si lahko preberete TUKAJ).
V članku nam avtorica Andreja Basle ponudi naslednje besede (citiram):
Solidarnost je vsekakor temelj vsake družbe in jo do določene zdrave mere absolutno podpiram. Sem pa odločno proti gledanju skozi prste. Podobno kot bavčarji in šroti v tej državi nikoli ne končajo pod roko pravice, tudi delomrzneži nikoli niso ob nadomestilo za brezposelne in pozneje socialno pomoč. Vlada pa se – namesto ukvarjanja z iskanjem konkretnih rešitev, ki bi nekatere volilce tudi bolele – raje ukvarja z ministrskimi igricami v slogu Jaz nimam dovolj velike lopatke in Če ne dobim tele kanglice, grem iz vlade.
Da bi morali tisti, ki živijo od socialnih pomoči, vsaj od deset do 20 ur na teden delati družbenokoristna dela, vlado v forumu na vladni spletni strani opominjajo celo sami prejemniki teh pomoči. To bi jim, pravijo, vrnilo dostojanstvo, saj “želijo biti družbi koristni in se ji oddolžiti za pomoč”. Od vlade zato pričakujem, naj čim prej ukrepa in z državnih pleč odstrani pijavke.
Ukrep. Prvi tak družbenokoristen projekt za 53 tisoč prejemnikov socialnih pomoči in okoli 30 tisoč prejemnikov nadomestil za brezposelne, ki ne bi z ničemer najedel ekonomije obstoječih delovnih mest, bi lahko bilo že nadaljevanje akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Dvajset tisoč ton pobranih smeti je namreč razgalilo še na desettisoče ton že desetletja na črno odlaganih smeti. Zakaj bi jih pobirali šele leta 2012? Država sicer pripravlja “nagrade za dejavne prejemnike socialnih pomoči” in zakon o malem delu. A to v ničemer ne bo vplivalo na tiste, ki preprosto nočejo delati in le izrabljajo sistem.
Pa smo spet tam – kdor je na socialni pomoči, je delomrznež, pijavka, in še s kakšno besedo ga obkladajmo! Delodajalci bodo zelo veseli tako uklonjenih, razvrednotenih in nesamozavestnih delavk in delavcev, saj imajo prav zanje rezervirana vse bolj začasna, vse bolj občasna in vse bolj nezanesljiva delovna mest, ki povzročajo vse več socialne izključenosti in revščine.
Medtem pa ko se zliva gnojnica po prejemnikih denarne socialne pomoči (v optimalni višini »neverjetnih« 226,80 €), se menedžerji na vse kriplje otepajo določitev zgornjih mej plač, češ »enkrat pred 20 leti smo se odločili, da živimo v kapitalizmu« , kakor je rekel Tine Kračun iz Intermediusa (Finance).
Tako je – kapital za ene, revščino za druge. Kdo se je odločil za to pot? In kdo komu moralizira?
Pridružite se Mreži za socialno državo in jo skupaj soustvarjate!
V solidarnosti,
nedelja, 18. april 2010
KAM GREMO ?....
Spoštovani!
Na tem mestu smo vas dolžni opozoriti na dokument
Informacija glede izvajanja Nove evropske strategije za delovna mesta in rast (Evropa 2020) – predlog za obravnavo
Dokument je bil objavljen 15.4. 2010 na spletnih straneh Vlade RS pod »gradiva v obravnavi«
Kakor je zapisano v uvodniku dokumenta:
Zaključki Evropskega Sveta na področju Evrope 2020 (Nova evropska strategija za delovna mesta in rast) prinašajo veliko dela na posameznih razvojnih politikah. Ključno je usklajevanje le-teh med sabo, kar mora biti poenostavljeno, zmanjšati je treba število dokumentov in določiti jasne in finančno ovrednotene prioritete, postaviti ustrezne cilje. Poleg tega je potrebno procese čim bolj sinhronizirati (Nacionalni reformni program, nova Strategija razvoja Slovenije in Program državnih razvojnih prioritet) ter ustrezneje povezati razvojno načrtovanje in pripravo proračuna v skladu s fiskalnim pravilom, kar je tudi eden izmed namenov sprejete izhodne strategije. V ta namen in za usklajevanje vseh stališč in pripravo konkretnih dokumentov se predlaga poglobljena horizontalna koordinacija pod vodstvom ministra za razvoj in evropske zadeve in ministra za finance (v primeru povezav s proračunskim načrtovanjem).
Razlogov, zakaj smo vas dolžni opozoriti na ta dokument, je kar nekaj. Če jih naštejemo:
1. Ali je originalen dokument (Europe 2020, katerega si lahko preberete TUKAJ ) sploh ustrezen? Po besedah Philipa Pocheta (ETUI) moramo našteti štiri kritične točke tega dokumenta:
a. Do sedaj se ni oblikovala resna refleksija prejšnje Lizbonske strategije, ki bi odgovorila na vprašanje, zakaj je proces izvajanja Lizbonske strategije zašel v slepo ulico. Evalvacija je bila realna kvečjemu na politični ravni in je temu primerno padla v polje dnevne politike.
b. Druga kritična točka se navezuje na vprašanje odnosa med ekonomsko in finančno krizo na eni strani in ekološko krizo na drugi strani. Iz dokumenta je namreč razvidno, da so se politični odločevalci na tem področju le malo naučili iz zadnjih dogodkov. Zgolj en primer: ali je sploh možno nadaljevati z »boljšo regulacijo« (po novem »pametnejšo regulacijo«), katere temelj pa je- spodkopavati regulativno moč javnih ustanov (Vogel, Van den Abeele, 2010). Najmanj kar bi pričakovali v času finančne krize je temeljni premislek o regulativni vlogi javnih ustanov.
c. V dokumentu ni mesta za refleksijo trenj oziroma protislovij med različnimi cilji. Nova definicija »pametne« rasti je resnično nezadosten pristop k reševanju kompleksne debate o razmerju med potrebo po vrnitvi na raven rasti, ki bo zagotovila socialno stabilnost in kohezijo na eni strani ter potrebo po spremembi paradigme, ki zahteva redefinicijo tradicionalnega razumevanja pojma »rast« zato da bi se izognili nadaljnjemu onesnaževanju planeta.
d. Četrta kritična točka se navezuje na dejstvo, da je centralna vloga pri oblikovanju in izvajanju tega dokumenta dodeljena finančnim ministrom - tako na EU kot na nacionalni ravni, poleg tega se na EU ravni očitno marginalizira vlogo Evropskega parlamenta. Skratka, javni prostor okoli tega dokumenta je skrbno omejen.
Celoten dokument Pocheta si lahko preberete TUKAJ
2. Koordinacija procesa izvajanja strategije Evrope 2020 se v dokumentu preda ministru za razvoj in evropske zadeve Mitji Gaspariju ter ministru za finance dr. Francetu Križaniču…
Očitno je, da politični odločevalci v Sloveniji ponavljajo napako samega originalnega dokumenta, in sicer v točki, ustreznega umeščanja strategije Evropa 2020 v javno politični prostor.
3. …pri čemer je v dokumentu jasno zapisano, da zastavljen cilj zmanjševanja revščine ( 25% manj oseb, ki živijo pod nacionalno mejo stopnje tveganja revščine) ni primerno zastavljen, bolj pomembno je, da se osredotočimo na aktivacijo socialno izključenih posameznikov in sprejmemo ukrepe na trgu dela.
Tako je – Slovenski dokument - v evropskem letu boja proti revščini! - nasprotuje cilju zmanjševanja revščine, ker »ni ustrezno zastavljen« in ga želi nadomestiti z aktivacijo socialno izključenih posameznikov in sprejetjem ukrepov na trgu dela! Pri čemer pa tudi sama Evropska komisija poudarja (citiram), da je zaposlenost res učinkovita pot v boju proti revščini, vendar pa ne vedno zadosten, kajti tukaj ne smemo zanemarjati segmenta »zaposlenih revnih«, povezanega z vse bolj pogostimi prekernimi zaposlitvami.
Končno vprašanje je torej - v katero smer bo šlo izvajanje strategije Evropa 2020 v Sloveniji? Če poslušamo besede Mitje Gasparija iz zadnjega posveta na Forumu 21, kjer je rekel (citiram), da mora »gospodarstvo biti liberalno, da bi bila država lahko socialna« (Finance, 16.4. 2010) potem nam ni treba dvakrat ugibati, kam pes taco moli…
Vprašanje, ali se naš t.i. razvojni model vse bolj spreminja v slovensko verzijo ameriškega modela popolne gospodarske deregulacije, -kjer je 25% delavcev »zaposlenih revnih« -v primerjavi z 12,9% deležem v industrijskih državah (Handler, Hasenfeld, 2008), tako sploh ni več vprašanje!
Pridružite se Mreži za socialno državo in jo skupaj soustvarjate!
V solidarnosti,
Na tem mestu smo vas dolžni opozoriti na dokument
Informacija glede izvajanja Nove evropske strategije za delovna mesta in rast (Evropa 2020) – predlog za obravnavo
Dokument je bil objavljen 15.4. 2010 na spletnih straneh Vlade RS pod »gradiva v obravnavi«
Kakor je zapisano v uvodniku dokumenta:
Zaključki Evropskega Sveta na področju Evrope 2020 (Nova evropska strategija za delovna mesta in rast) prinašajo veliko dela na posameznih razvojnih politikah. Ključno je usklajevanje le-teh med sabo, kar mora biti poenostavljeno, zmanjšati je treba število dokumentov in določiti jasne in finančno ovrednotene prioritete, postaviti ustrezne cilje. Poleg tega je potrebno procese čim bolj sinhronizirati (Nacionalni reformni program, nova Strategija razvoja Slovenije in Program državnih razvojnih prioritet) ter ustrezneje povezati razvojno načrtovanje in pripravo proračuna v skladu s fiskalnim pravilom, kar je tudi eden izmed namenov sprejete izhodne strategije. V ta namen in za usklajevanje vseh stališč in pripravo konkretnih dokumentov se predlaga poglobljena horizontalna koordinacija pod vodstvom ministra za razvoj in evropske zadeve in ministra za finance (v primeru povezav s proračunskim načrtovanjem).
Razlogov, zakaj smo vas dolžni opozoriti na ta dokument, je kar nekaj. Če jih naštejemo:
1. Ali je originalen dokument (Europe 2020, katerega si lahko preberete TUKAJ ) sploh ustrezen? Po besedah Philipa Pocheta (ETUI) moramo našteti štiri kritične točke tega dokumenta:
a. Do sedaj se ni oblikovala resna refleksija prejšnje Lizbonske strategije, ki bi odgovorila na vprašanje, zakaj je proces izvajanja Lizbonske strategije zašel v slepo ulico. Evalvacija je bila realna kvečjemu na politični ravni in je temu primerno padla v polje dnevne politike.
b. Druga kritična točka se navezuje na vprašanje odnosa med ekonomsko in finančno krizo na eni strani in ekološko krizo na drugi strani. Iz dokumenta je namreč razvidno, da so se politični odločevalci na tem področju le malo naučili iz zadnjih dogodkov. Zgolj en primer: ali je sploh možno nadaljevati z »boljšo regulacijo« (po novem »pametnejšo regulacijo«), katere temelj pa je- spodkopavati regulativno moč javnih ustanov (Vogel, Van den Abeele, 2010). Najmanj kar bi pričakovali v času finančne krize je temeljni premislek o regulativni vlogi javnih ustanov.
c. V dokumentu ni mesta za refleksijo trenj oziroma protislovij med različnimi cilji. Nova definicija »pametne« rasti je resnično nezadosten pristop k reševanju kompleksne debate o razmerju med potrebo po vrnitvi na raven rasti, ki bo zagotovila socialno stabilnost in kohezijo na eni strani ter potrebo po spremembi paradigme, ki zahteva redefinicijo tradicionalnega razumevanja pojma »rast« zato da bi se izognili nadaljnjemu onesnaževanju planeta.
d. Četrta kritična točka se navezuje na dejstvo, da je centralna vloga pri oblikovanju in izvajanju tega dokumenta dodeljena finančnim ministrom - tako na EU kot na nacionalni ravni, poleg tega se na EU ravni očitno marginalizira vlogo Evropskega parlamenta. Skratka, javni prostor okoli tega dokumenta je skrbno omejen.
Celoten dokument Pocheta si lahko preberete TUKAJ
2. Koordinacija procesa izvajanja strategije Evrope 2020 se v dokumentu preda ministru za razvoj in evropske zadeve Mitji Gaspariju ter ministru za finance dr. Francetu Križaniču…
Očitno je, da politični odločevalci v Sloveniji ponavljajo napako samega originalnega dokumenta, in sicer v točki, ustreznega umeščanja strategije Evropa 2020 v javno politični prostor.
3. …pri čemer je v dokumentu jasno zapisano, da zastavljen cilj zmanjševanja revščine ( 25% manj oseb, ki živijo pod nacionalno mejo stopnje tveganja revščine) ni primerno zastavljen, bolj pomembno je, da se osredotočimo na aktivacijo socialno izključenih posameznikov in sprejmemo ukrepe na trgu dela.
Tako je – Slovenski dokument - v evropskem letu boja proti revščini! - nasprotuje cilju zmanjševanja revščine, ker »ni ustrezno zastavljen« in ga želi nadomestiti z aktivacijo socialno izključenih posameznikov in sprejetjem ukrepov na trgu dela! Pri čemer pa tudi sama Evropska komisija poudarja (citiram), da je zaposlenost res učinkovita pot v boju proti revščini, vendar pa ne vedno zadosten, kajti tukaj ne smemo zanemarjati segmenta »zaposlenih revnih«, povezanega z vse bolj pogostimi prekernimi zaposlitvami.
Končno vprašanje je torej - v katero smer bo šlo izvajanje strategije Evropa 2020 v Sloveniji? Če poslušamo besede Mitje Gasparija iz zadnjega posveta na Forumu 21, kjer je rekel (citiram), da mora »gospodarstvo biti liberalno, da bi bila država lahko socialna« (Finance, 16.4. 2010) potem nam ni treba dvakrat ugibati, kam pes taco moli…
Vprašanje, ali se naš t.i. razvojni model vse bolj spreminja v slovensko verzijo ameriškega modela popolne gospodarske deregulacije, -kjer je 25% delavcev »zaposlenih revnih« -v primerjavi z 12,9% deležem v industrijskih državah (Handler, Hasenfeld, 2008), tako sploh ni več vprašanje!
Pridružite se Mreži za socialno državo in jo skupaj soustvarjate!
V solidarnosti,
petek, 16. april 2010
MREŽA ZA SOCIALNO DRŽAVO
(1) Ker je v 2. členu Ustave Republike Slovenije zapisano, da je Slovenija pravna in socialna država.
(2) Ker je naloga države zagotavljati kakovost življenja, varnost in blaginjo svojih prebivalcev, še zlasti, če se ti znajdejo v neugodnih življenjskih razmerah (povzeto po: MDDSZ)
(3) Ker smo v zadnjem času priče zakonodajnim predlogom, ki gredo v nasprotni smeri od vloge in odgovornosti države pri zagotavljanju ustrezne kakovosti življenja za prebivalce Slovenije, naj si bodo to predlogi na področju socialne politike (predlog zakona o socialno varstvenih prejemkih, predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev), ki »racionalizirajo« sistem socialnega varstva, področju trga dela (predlog Zakona o urejanju trga dela, Predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih, predlog Zakona o malem delu), ki dodatno utrjujejo princip (samo)aktivacije, znižujejo neodtujljive pravice delavcev (predlog po zniževanju odpravnin in skrajševanju odpovednih rokov), ter razširjajo polje tveganih oblik zaposlitev.
(4) Ker smo v izredno občutljivem času, zaznamovanem z izrazitim poslabšanjem socialnega ter ekonomskega položaja prebivalstva Slovenije (delež prebivalcev, ki je upravičen do denarne socialne pomoči, se je v zadnjem času izrazito povečal, predvsem na račun nezmožnosti plačevanja tekočih stroškov; povečala se je stopnja tveganja revščine; povečala se je stopnja materialne prikrajšanosti prebivalstva),
Se na tem mestu oblikuje neformalna civilna družbena iniciativa Mreža za socialno državo, katere temeljni nameni in cilji bodo naslednji:
(1) Stalna zavezanost temeljnim izhodiščem socialne države: solidarnost, enakost, svoboda, pravičnost.
(2) Promociji in vzdrževanju trajnostno naravnane socialne države, katera bo temeljila na treh med seboj močno povezanih javnih politikah – socialna, ekonomska in ekološka.
(3) Zavedanju, da stalna gospodarska rast ne prinaša nujno tudi dviga blaginje prebivalstva.
(4) Stalnemu boju proti vsakršni obliki razslojevanja prebivalstva in promociji vključujoče socialne države, katere cilj bo vsakemu prebivalcu podeliti enake možnosti za polno vključitev v družbo.
(5) Stalnemu boju proti privatizaciji javnih storitev, ki predstavljajo temeljno ogrodje socialne države.
(6) Stalni zavezanosti dejstvu, da je poslanstvo socialne države zniževanje in nikakor ne povečevanje tveganja revščine in socialne izključenosti.
Mreža za socialno državo je odprta, neformalna civilnodružbena pobuda za promocijo socialne države naravnane k potrebam človeka in ne kapitala oziroma ozkim interesnim skupinam, kateri se lahko pridruži vsakdo ki verjame, da je socialna država gonilo družbenega razvoja!
Oddaj svoj podpis in se pridruži iniciativi Mreža za socialno državo!
Iniciativi Mreža za socialno državo se lahko pridružiš s fizično oddajo podpisa na Fakulteti za socialno delo (Topniška 31, Ljubljana) ali Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (Dalmatinova 4). Elektronsko se lahko iniciativi pridružiš z oddajo potrditvenega povratnega mejla z naslovom »Pridružujem se Mreži za socialno državo« na elektronski naslov romana.zidar@fsd.uni-lj.si
Postani del sprememb, pridruži se iniciativi!
(2) Ker je naloga države zagotavljati kakovost življenja, varnost in blaginjo svojih prebivalcev, še zlasti, če se ti znajdejo v neugodnih življenjskih razmerah (povzeto po: MDDSZ)
(3) Ker smo v zadnjem času priče zakonodajnim predlogom, ki gredo v nasprotni smeri od vloge in odgovornosti države pri zagotavljanju ustrezne kakovosti življenja za prebivalce Slovenije, naj si bodo to predlogi na področju socialne politike (predlog zakona o socialno varstvenih prejemkih, predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev), ki »racionalizirajo« sistem socialnega varstva, področju trga dela (predlog Zakona o urejanju trga dela, Predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih, predlog Zakona o malem delu), ki dodatno utrjujejo princip (samo)aktivacije, znižujejo neodtujljive pravice delavcev (predlog po zniževanju odpravnin in skrajševanju odpovednih rokov), ter razširjajo polje tveganih oblik zaposlitev.
(4) Ker smo v izredno občutljivem času, zaznamovanem z izrazitim poslabšanjem socialnega ter ekonomskega položaja prebivalstva Slovenije (delež prebivalcev, ki je upravičen do denarne socialne pomoči, se je v zadnjem času izrazito povečal, predvsem na račun nezmožnosti plačevanja tekočih stroškov; povečala se je stopnja tveganja revščine; povečala se je stopnja materialne prikrajšanosti prebivalstva),
Se na tem mestu oblikuje neformalna civilna družbena iniciativa Mreža za socialno državo, katere temeljni nameni in cilji bodo naslednji:
(1) Stalna zavezanost temeljnim izhodiščem socialne države: solidarnost, enakost, svoboda, pravičnost.
(2) Promociji in vzdrževanju trajnostno naravnane socialne države, katera bo temeljila na treh med seboj močno povezanih javnih politikah – socialna, ekonomska in ekološka.
(3) Zavedanju, da stalna gospodarska rast ne prinaša nujno tudi dviga blaginje prebivalstva.
(4) Stalnemu boju proti vsakršni obliki razslojevanja prebivalstva in promociji vključujoče socialne države, katere cilj bo vsakemu prebivalcu podeliti enake možnosti za polno vključitev v družbo.
(5) Stalnemu boju proti privatizaciji javnih storitev, ki predstavljajo temeljno ogrodje socialne države.
(6) Stalni zavezanosti dejstvu, da je poslanstvo socialne države zniževanje in nikakor ne povečevanje tveganja revščine in socialne izključenosti.
Mreža za socialno državo je odprta, neformalna civilnodružbena pobuda za promocijo socialne države naravnane k potrebam človeka in ne kapitala oziroma ozkim interesnim skupinam, kateri se lahko pridruži vsakdo ki verjame, da je socialna država gonilo družbenega razvoja!
Oddaj svoj podpis in se pridruži iniciativi Mreža za socialno državo!
Iniciativi Mreža za socialno državo se lahko pridružiš s fizično oddajo podpisa na Fakulteti za socialno delo (Topniška 31, Ljubljana) ali Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (Dalmatinova 4). Elektronsko se lahko iniciativi pridružiš z oddajo potrditvenega povratnega mejla z naslovom »Pridružujem se Mreži za socialno državo« na elektronski naslov romana.zidar@fsd.uni-lj.si
Postani del sprememb, pridruži se iniciativi!
četrtek, 15. april 2010
PROTEST PROTI POKOJNINSKI REFORMI
http://www.starost.si/
zbiramo podporo proti predlogu novega pokojniskega zakona. Če še s predlogom in zahtevami strinjaš, se vpiši v obrazec. Podatke bomo uporabili isključno za namen kot je opisan. Vsem ki nas podpirate se
zahvaljujem. O naši akciji obvesti tudi svoje prijatelje in znance.
zbiramo podporo proti predlogu novega pokojniskega zakona. Če še s predlogom in zahtevami strinjaš, se vpiši v obrazec. Podatke bomo uporabili isključno za namen kot je opisan. Vsem ki nas podpirate se
zahvaljujem. O naši akciji obvesti tudi svoje prijatelje in znance.
petek, 9. april 2010
V ZSSS BOMO NAREDILI VSE ZA ZAŠČITO DELAVSKIH PRAVIC V POKOJNINSKI REFORMI IN ZDR
Ljubljana, 9.4.2010
V sredo, 7. aprila 2010, se je v Ljubljani sestala Konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, razširjena s člani organov vseh 23 sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Konferenca je obravnavala le eno vprašanje, in sicer, kako v ZSSS zastaviti nadaljnje aktivnosti, s ciljem preprečiti Vladi RS, da sprejme in uveljavi za ZSSS nesprejemljive spremembe Zakona o delovnih razmerjih in pokojninsko reformo, ki drastično znižuje pravice na tem področju.
Kot smo v ZSSS javnosti že predstavili, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v javno obravnavo predložilo predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih, katerega namen je bistveno olajšati in za delodajalce poceniti odpuščanje delavk in delavcev, saj predlog zmanjšuje odpovedne roke za odpuščanje in znižuje odpravnine, ki jih določa sedaj veljavni zakon. Tako bo na primer zaposleni, ki prejema povprečno plačo v RS po novem predlogu prejel 744 EUR nižjo odpravnino, če je pri delodajalcu delal 10 let, če je bil zaposlen 20 let bo odpravnina nižja za 3.869 EUR, če pa je bil zaposlen 30 let, pa bo po predlaganem odpravnina delavca nižja kar za 5.804 EUR. Ob tem pa vlada že napoveduje, da gre v tem primeru le za prvo fazo sprememb tega zakona, druga faza, v kateri naj bi med ostalim ukinili plačano malico, regres za prehrano, regres za letni dopust in nadomestilo stroškov prihoda na delo, pa sledi v drugi polovici leta.
Kot je znano, predlagana pokojninska reforma prinaša vrsto sprememb, ki bistveno zaostrujejo pogoje upokojevanja in med ostalim uvajajo tudi pogoj 65 let starosti in 40 let pokojninske dobe za pridobitev pravice do polne pokojnine za moške in 63 let starosti in 38 let pokojninske dobe za ženske.
Minister za delo dr. Ivan Svetlik pri pogajanjih o obeh zakonih ne upošteva načel socialnega dialoga in zavrača predloge, ki jih dajemo sindikati. Sicer pa nas takšna ravnanja te vlade ne presenečajo več. To zelo jasno potrjuje včerajšnja izjava njenega predsednika Boruta Pahorja v časopisu Dnevnik. Izjavil je: »Tudi socialni dialog ima svoj smisel, če prinese dodano vrednost. Če dodane vrednosti ni, če postane samo predmet prestiža, potem ta socialni dialog ni več koristen in neki minister ali jaz, kot predsednik vlade, moram oceniti, kdaj postaja socialni dialog nesmiseln«. Seveda predsednik Pahor dodane vrednosti ne vidi v predlogih, ki smo jih predložili v ZSSS, zato je prišel do ugotovitve o nesmiselnosti socialnega dialoga. Takšne izjave še nismo slišali od nobenega predsednika vlade od nastanka slovenske države. Na seji Konference ZSSS smo v celoti zavrnili predlagane spremembe zakonov in obsodili nepripravljenost ministrstva in vlade za socialni dialog.
Konferenca je sprejela odločitev, da bo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, v primeru, če bo Državni zbor RS sprejel katerega od predlaganih dveh zakonov in pri tem ne bo upošteval predlogov in zahtev ZSSS, izvedla postopek zbiranja podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, na katerem bodo državljani Slovenije sami odločili o teh zakonih. Ne dvomimo, da se boste člani ZSSS in tudi drugi državljani odzvali našemu pozivu in oddali svoj podpis za izvedbo referenduma in kasneje svoj glas proti uveljavitvi takšnih zakonov. V primeru, če oblast ne bi upoštevala tako izražene referendumske volje, bomo v ZSSS organizirali splošno stavko članov vseh sindikatov, ki sestavljajo ZSSS. Temeljno sporočilo Konference ZSSS je, da gremo v boju za delavske pravice do konca!
Številne podpore, ki jih v teh aktivnostih dnevno prejemamo od naših članic in članov, poleg njih pa tudi od mnogih, ki niso naši člani, nas utrjujejo v prepričanju, da smo sprejeli odločitve, ki bodo prispevale k ohranitvi socialne države Slovenije.
Milan Utroša
sekretar ZSSS
________________________________________
Če ste naš član in želite prejemati naše E-novice ZSSS, pa vašega e-naslova še nimamo, nam na naslov evidenca@sindikat-zsss.si sporočite vaše ime, priimek, elektronski naslov in številko vaše članske izkaznice.
V sredo, 7. aprila 2010, se je v Ljubljani sestala Konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, razširjena s člani organov vseh 23 sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Konferenca je obravnavala le eno vprašanje, in sicer, kako v ZSSS zastaviti nadaljnje aktivnosti, s ciljem preprečiti Vladi RS, da sprejme in uveljavi za ZSSS nesprejemljive spremembe Zakona o delovnih razmerjih in pokojninsko reformo, ki drastično znižuje pravice na tem področju.
Kot smo v ZSSS javnosti že predstavili, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v javno obravnavo predložilo predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih, katerega namen je bistveno olajšati in za delodajalce poceniti odpuščanje delavk in delavcev, saj predlog zmanjšuje odpovedne roke za odpuščanje in znižuje odpravnine, ki jih določa sedaj veljavni zakon. Tako bo na primer zaposleni, ki prejema povprečno plačo v RS po novem predlogu prejel 744 EUR nižjo odpravnino, če je pri delodajalcu delal 10 let, če je bil zaposlen 20 let bo odpravnina nižja za 3.869 EUR, če pa je bil zaposlen 30 let, pa bo po predlaganem odpravnina delavca nižja kar za 5.804 EUR. Ob tem pa vlada že napoveduje, da gre v tem primeru le za prvo fazo sprememb tega zakona, druga faza, v kateri naj bi med ostalim ukinili plačano malico, regres za prehrano, regres za letni dopust in nadomestilo stroškov prihoda na delo, pa sledi v drugi polovici leta.
Kot je znano, predlagana pokojninska reforma prinaša vrsto sprememb, ki bistveno zaostrujejo pogoje upokojevanja in med ostalim uvajajo tudi pogoj 65 let starosti in 40 let pokojninske dobe za pridobitev pravice do polne pokojnine za moške in 63 let starosti in 38 let pokojninske dobe za ženske.
Minister za delo dr. Ivan Svetlik pri pogajanjih o obeh zakonih ne upošteva načel socialnega dialoga in zavrača predloge, ki jih dajemo sindikati. Sicer pa nas takšna ravnanja te vlade ne presenečajo več. To zelo jasno potrjuje včerajšnja izjava njenega predsednika Boruta Pahorja v časopisu Dnevnik. Izjavil je: »Tudi socialni dialog ima svoj smisel, če prinese dodano vrednost. Če dodane vrednosti ni, če postane samo predmet prestiža, potem ta socialni dialog ni več koristen in neki minister ali jaz, kot predsednik vlade, moram oceniti, kdaj postaja socialni dialog nesmiseln«. Seveda predsednik Pahor dodane vrednosti ne vidi v predlogih, ki smo jih predložili v ZSSS, zato je prišel do ugotovitve o nesmiselnosti socialnega dialoga. Takšne izjave še nismo slišali od nobenega predsednika vlade od nastanka slovenske države. Na seji Konference ZSSS smo v celoti zavrnili predlagane spremembe zakonov in obsodili nepripravljenost ministrstva in vlade za socialni dialog.
Konferenca je sprejela odločitev, da bo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, v primeru, če bo Državni zbor RS sprejel katerega od predlaganih dveh zakonov in pri tem ne bo upošteval predlogov in zahtev ZSSS, izvedla postopek zbiranja podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, na katerem bodo državljani Slovenije sami odločili o teh zakonih. Ne dvomimo, da se boste člani ZSSS in tudi drugi državljani odzvali našemu pozivu in oddali svoj podpis za izvedbo referenduma in kasneje svoj glas proti uveljavitvi takšnih zakonov. V primeru, če oblast ne bi upoštevala tako izražene referendumske volje, bomo v ZSSS organizirali splošno stavko članov vseh sindikatov, ki sestavljajo ZSSS. Temeljno sporočilo Konference ZSSS je, da gremo v boju za delavske pravice do konca!
Številne podpore, ki jih v teh aktivnostih dnevno prejemamo od naših članic in članov, poleg njih pa tudi od mnogih, ki niso naši člani, nas utrjujejo v prepričanju, da smo sprejeli odločitve, ki bodo prispevale k ohranitvi socialne države Slovenije.
Milan Utroša
sekretar ZSSS
________________________________________
Če ste naš član in želite prejemati naše E-novice ZSSS, pa vašega e-naslova še nimamo, nam na naslov evidenca@sindikat-zsss.si sporočite vaše ime, priimek, elektronski naslov in številko vaše članske izkaznice.
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
