ZSSS PREDLAGA: JAVNA OBJAVA DELODAJALCEV, KI NE IZPLAČUJEJO PLAČ

V IMENU PRAVNE DRŽAVE:

JAVNA OBJAVA DELODAJALCEV, KI NE IZPLAČUJEJO PLAČ

 

Delodajalci ves čas poudarjajo, da je pot iz krize sprostitev kreditnega in zaposlitvenega krča. Z njimi se lahko strinjamo. A pozor – ali si ponovno želimo gospodarske rasti, ki jo poganja gospodarski kriminal in sistemska korupcija, ki sedaj kot po tekočem traku dobivajo sodne epiloge?[1]

 

Prav zato da povrnemo pravno državo v gospodarstvo, je potrebno okrepiti njegovo transparentnost.

Korak v to smer je bila javna objava davčnih dolžnikov. Po do sedaj razpoložljivih podatkih se je po štirih javnih objavah davčnih dolžnikov poravnalo davčne obveznosti v višini okoli 30 milijonov EUR. Če vzamemo za povprečje 6 milijonov EUR poravnanih obveznosti ob vsakokratni javni objavi davčnih dolžnikov, to znese na letni ravni 72 milijonov EUR – kar je recimo enako osemkratniku zneska, ki nam ga bo EU namenila Sloveniji za ukrepe za mlade iz sheme Jamstev za mlade.

 

Kot naslednji korak v imenu transparentnosti poslovnega okolja pa naj se recimo po zgledu predloga Hrvaškega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dohodek, ki ga je sprejela Vlada Republike Hrvaške 25. julija 2013, sprejme takšne zakonodajne spremembe, ki bodo omogočale javno objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač.

 

OBRAZLOŽITEV: V zadnjem času delodajalci oddajajo zgolj REK obrazce o obračunu davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače, vendar pa hkrati ne izplačajo plače. Na problematiko plačilne nediscipline je opozoril tudi Inšpektorat RS za delo v svojem zadnjem letnem poročilu 2012, ko je zapisal, da že četrto leto zapored ugotavlja, da so kršitve v zvezi s plačilom za delo  najpogosteje ugotovljene kršitve na področju nadzora delovnih razmerij.

Medtem pa je na Hrvaškem tamkajšnja vlada na svoji seji 25. julija letos sprejela predloge sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dohodek, kjer se predvideva tudi javna objava vseh davčnih zavezancev / delodajalcev, ki ne izplačujejo plače svojim zaposlenim oziroma ki so tri mesece zapored oddajali samo obračun prispevkov v skladu z Zakonom o prispevkih.

 

Skratka – podoben oziroma enak ukrep, kot ga predvidevajo zadnje spremembe davčne zakonodaje na področju nadzora izplačevanja plač na Hrvaškem bodo absolutno zagotovile tako večjo pravno varnost delavcev kot večjo transparentnost poslovnega okolja v Sloveniji.

 

Konkreten primer, ki ga je zasledila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS):

po opozorilu ZSSS, da je podjetje vložilo zahtevo za refundacijo, čeprav ni izplačalo nadomestila plače delavcu, je konec prejšnjega meseca vodja  izpostave ZZZS v Laškem zaprosila  za  pojasnilo  računovodski  servis,  ki  opravlja storitve za omenjeno podjetje, zakaj  je  bil oddan REK-1 obrazec, če plače in nadomestila plač delavcem za  mesec maj 2013 ter prispevki niso bili izplačani oz. poravnani.

Prejeli so odgovor s sledečo vsebino, citirano:

»REK  obrazci se pri podjetju oddajajo kljub temu, da plače in  prispevki  niso  izplačani  zaradi pozivov DURS-a, da moramo oddati rek obrazce.

V  primeru  podjetja  sicer tega poziva nismo dobili, ampak glede  na  ostala  podjetja, kjer so pošiljali obvestila in je šlo za enake primere  neizplačevanja  plač  in prispevkov, sedaj rajši za vsako podjetje oddajam  REK obrazec in potem davčna napravi izvršbo na denarna sredstva in pobere svoje dajatve takrat, ko denar je na računu.« (konec citata)

 

Na žalost pa se velikokrat dogaja, da DURS potem ne more narediti izvršbe na denarna sredstva, ker ima delodajalec v veliko primerih blokiran TRR, brez sredstev in »preventivno« prenese svojo dejavnost na novo hitro ustanovljeno podjetje.

Posledično tako delavci ne dobijo izplačanih plač in tudi DURS ne more opraviti izvršbe. Čeprav je v ZDR-1 zagrožena visoka globa za neizplačilo plač, je tudi ta le pogojno izterljiva v primeru nelikvidnih ali navidezno nelikvidnih podjetij.

Zato da bi pravočasno preprečili takšne situacije, je potrebno tudi na način javne objave delodajalcev, ki ne izplačujejo plač, povečati njihovo plačilno disciplino.

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi

---

[1] Po podatkih GPU se je škoda iz naslova gospodarskega kriminala med leti 2005 in 2010 zvišala iz skoraj 70 milijonov evrov v letu 2005 na 112 milijonov evrov leta 2008 in na 505 milijonov evrov leta 2010. (vir: letna poročila GPU).