Delodajalci so v zaključni fazi
pogajanj odvrgli pogajalsko korektnost in pokazali svoj resnični interes v boju proti segmentaciji trga dela. Na podlagi
zadnjih dogodkov je namreč očitno, da delodajalci razumejo boj proti
segmentaciji trga dela kot enotno zniževanje pravic iz dela ob hkratnem
dodatnem dvigu prožnosti trga dela. Dokaz za to je sprenevedanje ob reševanju
problema »veriženja« pogodb za določen čas in ignoriranje problema tako
imenovanih »lažno samozaposlenih« oseb.
Na zadnji seji Ekonomsko socialnega sveta
(ESS) so vladni predstavniki prikazali podatke o izjemno visokem deležu
zaposlitev za določen čas v Sloveniji. V letu 2011 je bil delež zaposlitev za
določen čas med sklenjenimi pogodbami o zaposlitvah tako izjemno visokih 83,7
odstotkov.
Vlada tudi na osnovi takšnih podatkov ves čas
pogajanj o novi delovni zakonodaji kot enega izmed najpomembnejših ciljev
izpostavlja boj proti segmentaciji na
trgu dela.
ZSSS se še kako zaveda problematike
segmentacije na trgu dela. Zato je skladno s tem ciljem ves čas pogajanj
opozarjala na prakso »veriženja« pogodb o zaposlitvah, ki jo prakticira ogromno
delodajalcev, in s katero se praktično samo še povečuje segmentacija trga dela,
saj se ogromno delavcem za določen čas
praktično onemogoča vstop v zaposlitev za nedoločen čas.
Predstavniki vlade RS so tem opozorilom tekom
pogajanj prisluhnili. A kakor je videti, se
je pet minut pred dvanajsto v vsej svoji
luči pokazal gospodarski lobi z delodajalske strani. Kljub drugačnemu
pogajalskemu dogovoru delodajalci namreč na takšen ali drugačen način želijo
ohraniti določbo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) po kateri »delodajalec ne
sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot
dve leti«. Gre torej za kumulativni pogoj, ki v praksi pomeni še nadaljnje
zlorabljanje delavcev in povečano število pogodb o zaposlitvi za določen čas. S
tem pa tudi nadaljnje izkoriščanje delavcev in pritisk na pravice delavcev.
Delodajalci so namreč izredno dobro izurjeni v tem kako institut pogodbe o
zaposlitvi za določen čas, takšen kot je sedaj, uporabljati še naprej in s tem
povečevati segmentacijo na trgu dela. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da je bilo
v letu 2011 med 194.468 prijavljenimi prostimi delovnimi mesti kar 158.905 za
določen čas, od tega nekaj več kot 88.000 za obdobje do šest mesecev.
Zaključek
je torej jasen – delodajalci so odvrglo maske in se zavili v ozki
interes po povečanju prožnosti in nižanju pravic dela, ki pa se odraža tudi v
nekaterih političnih strankah. Tako je npr. Državljanska lista prejšnji teden na ZDR podala predlog
amandmaja, s katerim predlaga, da naj se sedaj uveljavljen način zaposlitve za
določen čas ohrani, ker se je »v dosedanji praksi takšna ureditev izkazala kot
sprejemljiva«. Res je sprejemljiva – za delodajalce, ki si želijo delavca,
kateri bo na koncu vsakega meseca s strahom čakal na novo pogodbo o zaposlitvi.
Iz leta v leto. Zato smo v ZSSS prepričani, da bi bilo časovno omejitev
sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas potrebno vezati zgolj in izključno
na delovno mesto oziroma opravljanje dela, pri čemer pa ni važno kateri in
koliko delavcev to delo tudi opravlja.
Če se delodajalci v primeru pogodb za določen
čas sprenevedajo, pa so nek drug del segmentacije trga dela popolnoma spregledali. Nikjer namreč niso pristopili k reševanju
problema tako imenovanih »lažno samozaposlenih« oseb. To so osebe, ki so
formalno samozaposlene, a realno še vedno opravljajo delo pri istemu
delodajalcu, ki se po novem imenuje naročnik. Kakor je videti iz uradnih
podatkov Statističnega urada RS, se je število samozaposlenih v času med
novembrom 2010 in 2012 povečalo iz 88.828 na 93.393. In med njimi je kar nekaj
»lažno samozaposlenih«.
Na ZSSS smo zato pripravili konkretne predloge
zakonodajnih sprememb, za katere upamo, da jim bodo predstavniki vlade sledili.
Delodajalci pač nič. Kljub temu, da so sami predstavniki sekcije gradbincev pri
Obrtno podjetniški zbornici pred kratkim opozorili, da so novodobni samostojni
podjetniki, ki so dostikrat to prisilno postali, uporabili subvencije za
samozaposlitev, sami sebe spravili v težavo, ko so pod ceno ponujali svoje
storitve.
Če delodajalci torej resno mislijo z bojem proti
segmentaciji na trgu dela, naj ta pojav razumejo celovito in ne ozko interesno.
Andrej Zorko,
Izvršni sekretar ZSSS
Ni komentarjev:
Objavite komentar