torek, 5. februar 2013

KDO SO HLAPCI ZGREŠENEGA "RAZVOJNEGA" MODELA?


Po poročanju današnjih časopisov bodo ZDA proti ameriški bonitetni agenciji Standard & Poor's (S&P) vložile civilno tožbo zaradi njenih ocen tveganosti vrednostnih papirjev iz leta 2007. V tožbi se bodo po pisanju BBC osredotočili na izredno visoko ocenjeno stopnjo zaupanja v nekatere hipotekarne kredite, ki jih je podelila S&P, a so pozneje propadli. Tožbi naj bi se po poročanju ameriškega Wall Street Journala pridružile tudi nekatere druge države.

Če se vrnemo nekaj mesecev nazaj v preteklost – 12. novembra 2012 smo si lahko prebrali, da je Italijansko tožilstvo, ki je vodilo preiskavo proti vodilnim v ameriških bonitetnih hišah Standard&Poor's ter Fitch in Moody's, predlagalo  uvedbo sodnega postopka za pet managerjev S&P in dva vodilna v Fitchu zaradi suma manipuliranja s finančnimi trgi na škodo Italije. S&P in Fitch sta po ugotovitvah tožilstva manipulirali s finančnimi trgi z objavljanjem izkrivljenih ali napačnih informacij o stanju italijanskih javnih financ, poročajo italijanski mediji. Preiskovanci v Moody's so se sojenju že izognili, saj tožilci dokazov proti njim niso našli. Tožilstvo ugotavlja, da so tendenciozne objave agencij škodovale ugledu in oceni kreditne sposobnosti Italije tako na nacionalnem kot na mednarodnih finančnih trgih, kar je povzročilo občutno spremembo cene italijanskih državnih obveznic in oslabilo evro.

Vse bolj očitno je torej, da bonitetne agencije kot tako imenovani vrhovni ocenjevalci tržnega zaupanja same krepko izgubljajo na zaupanju. Ta malce ironični obrat se med drugim pozna tudi na tržni (o)ceni zaupanja vanje - delnice ameriške založniške in medijske skupine McGraw Hill, ki je lastnica agencije S&P, so v ponedeljek, ko je na dan prišla novica o tožbi, padle za 14 odstotkov, za 10 odstotkov so se znižale tudi bonitetni agenciji Moody's.

 

A če je v tujini minilo kar nekaj let, preden so se, oziroma se bodo sprožili sodni postopki proti bonitetnim agencijam, pa je Slovenija država, kjer je strahovlada bonitetnih agencij prišla celo do ustavnega sodišča – v odločitvi US, da bi z odložitvijo uveljavitve in z zavrnitvijo Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH) na referendumu nastale protiustavne posledice, lahko besedo »bonitetn« najdemo kar štirinajstkrat. Da ne govorimo o politični sferi, ki se v pomanjkanju argumentov v prid fiskalni konsolidaciji skriva za bonitetnimi ocenami. Ali kakor je to plastično ponazoril Matej Tonin iz NSi: »Predlagani vladni varčevalni ukrepi, ki v javnosti vzbujajo nezadovoljstvo, morajo biti sprejeti, drugače nam bodo bonitetne ocene tudi v prihodnosti padale, kar bo podražilo stroške zadolževanja« (NSi, 28.3. 2012). V histerično verigo bonitetnih ocen so »seveda« ujeti tudi predstavniki gospodarstva – tako smo septembra 2011 lahko zasledili, da »bo znižanje bonitetne ocene Slovenije po mnenju GZS in OZS povzročilo velike težave slovenskemu gospodarstvu, saj se bodo posojila močno podražila«.

 

A ta histerija okoli bonitetnih ocen, ki so nalepljene predvsem in skorajda izključno na elemente fiskalne konsolidacije, med drugim povzroča popolno razvojno blokado. Največ, kar lahko izdavijo politični nosilci oblasti je namreč to da »varčevalni ukrepi nujni«. Največ, kar lahko izdavijo predstavniki gospodarstva, pa je nuja po zniževanju stroškov, javne porabe in povečevanju prožnosti trga dela. Zadnji primer takšne rigidnosti je izjava Samota Hribar Miliča iz Gospodarske zbornice Slovenije, ko je povedal, da ne vidi nobenega razloga, da bi bil 15. avgust ali 31. oktober še vedno praznik. A do učinkovite razvojne politike, ki ustvarja nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, še zdaleč ni bližnjic v smislu predlaganega ukrepa zniževanja števila praznikov. Danska in Finska imata recimo v letu 2013 19 oziroma 18 praznikov – pa sta še vedno na 12. oziroma 3. mestu na GCI lestvi mednarodne konkurenčnosti. Slovenija, ki ima 13 praznikov, je pač na 56.

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar P ZSSS

Ni komentarjev:

Objavite komentar