Ta
teden je kar nekako mimo nas šla izjemno pomembna mednarodna novica- Islandija si je na sodišču Evropskega
združenja za prosto trgovino (EFTA) namreč izbojevala izredno pomembno zmago
Sodišče je namreč odločilo, da ji zaradi sistemskih tveganj
ni potrebno nemudoma poplačati depozitov tujcev, ki so v kolapsu islandskega
bančnega sistema leta 2008 ostali brez svojih prihrankov. Gre za spor med
Islandijo in Veliko Britanijo ter Nizozemsko, ki ščitita interese približno
350.000 svojih državljanov, pozabljenih v »ruševinah« propadlega islandskega
bančnega sistema. Ti so imeli leta 2008 na računih Icesave, spletne podružnice
propadle islandske banke Lansbanki, naloženih približno 7,5 milijarde evrov
depozitov. Islandija naj bi sicer poplačala že približno 3,5 milijarde evrov
teh depozitov, na preostale štiri milijarde evrov pa Nizozemci in Britanci še
čakajo. Ekonomski komentator Dela Dragiša
Bošković je sodbo EFTE pospremil z naslednjimi besedami: medtem ko
bodo pravniki brez dvoma še dolgo razpravljali, ali je bila odločitev pravilna,
so si Islandci že zdaj zaslužili edinih davčnih zavezancev v krogu premožnih
držav, ki jim je v krizi uspelo zavrniti zahtevo, naj plačajo račun za tuje
packarije.
Bodimo pozorni – EFTA je uporabila besede »sistemskih
tveganj«. Analogija na slovenski prostor se tukaj ponuja sama po sebi – kajti
vpeljava in izpeljava »slabe banke« v Sloveniji s seboj prinaša kar nekaj
velikih sistemskih tveganj. Štiri milijarde EUR državnih poroštev za obveznosti
Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Sklada za stabilnost bank ter
milijardo EUR za dokapitalizacijo bank se bo namreč skorajda gotovo prelilo v
poslabšanje fiskalne slike Slovenije brez zagotovil za učinkovito razrešitev
kreditnega krča. V najslabšem primeru bomo tako še vedno imeli še vedno
paraliziran finančni sistem, ki pa ga bo spremljal galopirajoč javni dolg in
tekoči oziroma strukturni primanjkljaj, ceno vsega skupaj pa bodo plačali davkoplačevalci.
Vprašanje
je torej naslednje – ali so predlagatelji »slabe banke« ocenili obseg
sistemskih tveganj v primeru njene vpeljave? Glede na predhodno
mnenje Evropske komisije, Evropske centralne banke ter Mednarodnega
denarnega sklad o zakonskem okvirju vpeljave slabe banke, kjer sprašujejo, kako
so predlagatelji »slabe banke« sploh prišli do številke štiri milijarde EUR, si
lahko odgovorimo, da do ocene obsega sistemskih tveganj v primeru vpeljave
»slabe banke« v Sloveniji ni prišlo.
Ali
je Slovenska politična elita torej pripravljena izjemno poslabšati svojo
fiskalno sliko zato da bi pokrpala napačne poslovne odločitve finančnega
sistema? Na Islandiji so rekli ne. Na dveh zaporednih referendumih. Čemur je
pritrdila tudi EFTA. V Sloveniji pa ta ista politična elita poskuša omejiti
referendumsko zakonodajo, medtem ko je Ustavno sodišče (US) celo prepovedalo
referendum o slabi banki, ker naj bi z zavrnitvijo »slabe banke« na referendumu
»nastale protiustavne posledice.
Kakšna
ironija – US trdi, da bi zavrnitev »slabe banke« (in vzpostavitve Slovenskega
državnega holdinga) pomenila kršitev izpolnjevanja obveznosti, ki jih mora Slovenija spoštovati na podlagi 3.a člena Ustave in
126. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU) tako, da bi do konca leta 2013
zmanjšala javnofinančni primanjkljaj za 3 % BDP. Po drugi strani pa ekonomist dr. Mencinger poudarja, da
bi prevzem terjatev v slabo banko, ki bi bil financiran z obveznicami države
ali z obveznicami agencije z državno garancijo povečal javni dolg in
tekoči ter strukturni primanjkljaj države.
Da bi pa pomirila javnost, pa je spet ista politična
elita odločila odrediti
»parlamentarno preiskavo o delovanju bančnega sistema, s katero bodo poskušali
ugotoviti odgovornost nosilcev javnih funkcij za slabo delovanje bančnega
sistema«. Premalo. Prepozno. Predvsem pa – prozorno. Spomnimo se, kaj se je
zgodilo s parlamentarno preiskavo za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev
javnih funkcij zaradi suma, da so bili vpleteni v financiranje spornih
menedžerskih prevzemov nekaterih gospodarskih družb, ki je bila odrejena 25.5.
2009; do sredine 2011 je komajda prišla do vmesnega poročila,
kjer se je opredelila do zgolj dveh izmed petih točk preiskave. Kot je pa rekel
zdaj že nekdanji finančni minister dr. Šušteršič 25 januarja letos, pa bi
aktivnosti za ustanovitev slabe banke morale biti končane
v treh mesecih, zatem pa bi lahko steklo čiščenje bančnih bilanc.
Goran Lukič
Izvršni sekretar P ZSSS
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar