LETO DNI VLADE POD VODSTVOM JANEZA JANŠE: V IMENU FISKALNIH CILJEV … JE BILA ŽRTVOVANA EKONOMSKA IN SOCIALNA SLIKA DRŽAVE

Jutri bo minilo leto dni od nastopa mandata Vlade RS pod vodstvom premierja Janeza Janše. Ob tej priložnosti je Vlada RS 6. februarja izdala poseben dokument z naslovom »Leto dni vlade pod vodstvom premierja Janeza Janše«. Prioriteto javnih politik nam jasno pokaže že vsebinska struktura dokumentov – na samem začetku se izpostavi Ministrstvo za finance in v samem izhodišču tega dela dokumenta se izpostavi nižanje proračunskega primanjkljaja na 3% bruto domačega proizvoda.

A nikjer v dokumentu ni zaslediti prikaza realnih ekonomskih in socialnih učinkov vladne politike. Zato si spodaj si lahko pogledate nekaj uradnih podatkov, ki bi v bistvu morale biti obvezen del zgornjega dokumenta, a niso. Razlog zakaj je temu tako, je očiten. Ker ti podatki zagotovo niso vredni pohvale. A v isti sapi še zdaleč niso vredni ignorance.

 

Če uporabimo isto logiko zgornjega dokumenta, moramo torej začeti s podatki o proračunskem primanjkljaju.

Primanjkljaj sektorja država je po podatkih SURS v letu 2012 nižji, kot pa je bil v letu 2011: v treh četrtletjih 2012 je primanjkljaj ocenjen na 1.200 milijonov EUR ali 4,5 % BDP, v enakem obdobju lani pa je bil ocenjen na 1.976 milijonov EUR ali 7,3 % BDP. To je predvsem posledica Zakona o uravnoteženju javnih financ.  

A če gremo v ekonomske kazalce, vidimo naslednjo sliko: v letu 2012 se je slovenski BDP glede na 2011 po projekcijah UMAR-ja skrčil za 2 odstotni točki. V istem času se je inflacija zvišala za eno odstotno točko.  Bruto plača iz novembra 2012 se je po podatkih SURS v primerjavi z novembrsko bruto plačo iz leta 2011 znižala za 2,4 odstotne točke. Tekoča vrednost neposrednih tujih naložb v Sloveniji se je po podatkih Banke Slovenije v primerjalnem obdobju januar – november 2011 / 2012 znižala iz 347,2 milijona EUR na 208,2 milijona EUR. Vrednost gradbenih del, opravljenih v novembru 2012, je bila po podatkih SURS za več kot 20 % nižja od vrednosti teh del, opravljenih v novembru 2011. Prihodek od prodaje storitev  je bil po podatkih SURS v novembru 2012 v večini skupin storitvenih dejavnosti nižji od prihodka v oktobru 2012 in novembru 2011. Povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznost poslovnih subjektov se je po podatkih AJPES-a med februarjem in decembrom 2012 zviąal iz 616 mio EUR na 705,7 mio EUR. Vse to se pozna tudi po prihodkih v proračun iz naslova davka na dohodek pravnih oseb, ki se je po podatkih Ministrstva za finance v primerjalnem obdobju januar – november 2011/2012 znižal iz 625,52 mio EUR na 528,19 mio EUR, torej za skoraj 100 mio EUR.

Vrednost ekonomskih kazalcev se še kako kaže v indikatorjih trga dela. Število registrirano brezposelnih se je po podatkih ZRSZ med februarjem 2012 in januarjem 2013 povečalo iz 115.036 na 124.258 oseb. Pri čemer se je število registrirano brezposelnih, starih do 29 let v istem času povečalo iz 26.783 na 29.399, torej za skoraj tri tisoč in število registrirano brezposelnih starih nad 50 let iz 39.361 na 42.230, torej za skoraj dva tisoč. Število zaposlenih se je po podatkih SURS v času med februarjem in novembrom 2012 znižalo iz 720.262 na 711.609, torej za skoraj devet tisoč.

 

Ne smemo mimo socialne slike Slovenije. Kljub temu, da se po podatkih Jesenske napovedi gospodarskih gibanj  za leto 2013 predvideva za  nekaj več kot deset tisoč višje število registrirano brezposelnih kot v letu 2012, pa proračun 2013 prinaša za denarna nadomestila brezposelnih za 62,3 mio EUR manj sredstev v primerjavi z realiziranim proračunom 2011. Sredstva za družinske prejemke in starševska nadomestila so se v isti primerjavi znižala za 90,3 milijona EUR. Obenem se je kot posledica v letu 2011 sprejete nove socialne zakonodaje po podatkih MDDSZ število prejemnikov otroąkega dodatka znižalo iz 303.482 v februarju 2012 na 284.203 v septembru 2012. Število prejemnikov varstvenega dodatka pa se je znižalo iz 49.866 v decembru 2011 na 10.800 pozitivnih odločb v septembru 2012. Zaradi vseh teh podatkov se nikakor ne smemo čuditi novici iz Maribora  izpred nekaj dni, po kateri se mariborski stanovanjski sklad se že nekaj časa srečuje z neplačevanjem najemnin in stroškov. Kot so pojasnili za STA, se dnevno srečujejo z veliko socialno stisko najemnikov, ki v večini primerov ne začnejo pravočasno reševati težav in z njimi odlašajo do razpisa deložacije, ko je dolg že tako visok, da je celotno poplačilo skoraj nemogoče.

 

Vladno Definiranje množice protestnikov, ki med drugim opozarjajo na vse te socialne stiske, kot »zombije« oziroma kot del »levega fašizma« pa na zelo žalosten način pove vso resnico tretjega člena Ustave RS, po katerem naj bi imelo oblast ljudstvo. Očitno je namreč, da ima v Sloveniji vso oblast fiskalna konsolidacija. V imenu katere se žrtvuje ekonomsko in socialno tkivo države.