SAJ NI RES, PA JE - DELAVEC NA BOLNIŠKI ODPLAČUJE DOLG DELODAJALCA!?

Sodelavci projekta ZSSS "Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil" se srečujejo z neverjetnimi zgodbami, ki dokazujejo togost sistema in njegovo neprijaznost do delavca.

 

Saj ni res, pa je, bi lahko dejali na zgodbo delavca migranta, ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči in je na bolniški v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) že od sredine decembra 2011. Bolniško nadomestilo je dobival vse do julija lani, od tedaj pa na svoj račun ni dobil niti centa. Zakaj? Podjetje je bilo namreč aprila prevzeto.

 

Na ZZZS je delavcu vendarle uspelo s pomočjo odvetnika dobiti potrdilo o izplačanih refundacijah delodajalcu. To potrdilo kaže, da so bile refundacije izvajane redno. Uradna oseba na ZZZS je to potrdila, in hkrati pojasnila, da gre za administrativno prepoved in da Davčna uprava RS (DURS) z blokiranega računa delodajalca pobere ves denar, ker si je delodajalec nabral kar precej dolga zaradi neplačanega prispevka za zdravstveno zavarovanje. S strani uradne osebe ZZZS je bilo še povedano, da je vse zakonito in da njih ne zanima, ali delodajalec najprej izplača bolniško delavcu in potem zahteva refundacijo, saj je plačevanje bolniške dolžnost delodajalca.

 

Scenarij je torej naslednji: ZZZS izplača na račun delodajalca refundacijo. Račun blokira DURS. Ta denar se vrne najprej ZZZS-ju, ker se poravnajo neplačani prispevki za zdravstveno zavarovanje, potem pa še ostali prispevki.

Na ta način ZZZS dobi nazaj vsa bruto izplačila, delodajalcu se zniža dolg iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje - le delavec ostane brez centa za težko pričakovano socialno varnost.

 

Komentar: Vse je po zakonu!

 

Prav na osnovi takšnih sramotnih zgodb si ZSSS v okviru pogajanj o spremembi delovne zakonodaje močno prizadeva za vpeljavo določila, ki bo omogočal zahtevo delavcev, ki so npr. dlje časa na bolniški, da zahtevajo nadomestilo neposredno od ZZZS.

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS

DELODAJALCI SO V BOJU PROTI SEGMENTACIJI TRGA DELA POKAZALI SVOJ PRAVI OBRAZ

Delodajalci so v zaključni fazi pogajanj odvrgli pogajalsko korektnost in pokazali svoj resnični interes v  boju proti segmentaciji trga dela. Na podlagi zadnjih dogodkov je namreč očitno, da delodajalci razumejo boj proti segmentaciji trga dela kot enotno zniževanje pravic iz dela ob hkratnem dodatnem dvigu prožnosti trga dela. Dokaz za to je sprenevedanje ob reševanju problema »veriženja« pogodb za določen čas in ignoriranje problema tako imenovanih »lažno samozaposlenih« oseb.

 

 

Na zadnji seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS) so vladni predstavniki prikazali podatke o izjemno visokem deležu zaposlitev za določen čas v Sloveniji. V letu 2011 je bil delež zaposlitev za določen čas med sklenjenimi pogodbami o zaposlitvah tako izjemno visokih 83,7 odstotkov.

Vlada tudi na osnovi takšnih podatkov ves čas pogajanj o novi delovni zakonodaji kot enega izmed najpomembnejših ciljev izpostavlja boj proti segmentaciji na trgu dela.

 

ZSSS se še kako zaveda problematike segmentacije na trgu dela. Zato je skladno s tem ciljem ves čas pogajanj opozarjala na prakso »veriženja« pogodb o zaposlitvah, ki jo prakticira ogromno delodajalcev, in s katero se praktično samo še povečuje segmentacija trga dela, saj se ogromno  delavcem za določen čas praktično onemogoča vstop v zaposlitev za nedoločen čas.

 

Predstavniki vlade RS so tem opozorilom tekom pogajanj prisluhnili. A kakor je videti, se je pet minut pred dvanajsto v vsej svoji luči pokazal gospodarski lobi z delodajalske strani. Kljub drugačnemu pogajalskemu dogovoru delodajalci namreč na takšen ali drugačen način želijo ohraniti določbo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) po kateri »delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti«. Gre torej za kumulativni pogoj, ki v praksi pomeni še nadaljnje zlorabljanje delavcev in povečano število pogodb o zaposlitvi za določen čas. S tem pa tudi nadaljnje izkoriščanje delavcev in pritisk na pravice delavcev. Delodajalci so namreč izredno dobro izurjeni v tem kako institut pogodbe o zaposlitvi za določen čas, takšen kot je sedaj, uporabljati še naprej in s tem povečevati segmentacijo na trgu dela. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da je bilo v letu 2011 med 194.468 prijavljenimi prostimi delovnimi mesti kar 158.905 za določen čas, od tega nekaj več kot 88.000 za obdobje do šest mesecev.

 

Zaključek  je torej jasen – delodajalci so odvrglo maske in se zavili v ozki interes po povečanju prožnosti in nižanju pravic dela, ki pa se odraža tudi v nekaterih političnih strankah. Tako je npr. Državljanska lista  prejšnji teden na ZDR podala predlog amandmaja, s katerim predlaga, da naj se sedaj uveljavljen način zaposlitve za določen čas ohrani, ker se je »v dosedanji praksi takšna ureditev izkazala kot sprejemljiva«. Res je sprejemljiva – za delodajalce, ki si želijo delavca, kateri bo na koncu vsakega meseca s strahom čakal na novo pogodbo o zaposlitvi. Iz leta v leto. Zato smo v ZSSS prepričani, da bi bilo časovno omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas potrebno vezati zgolj in izključno na delovno mesto oziroma opravljanje dela, pri čemer pa ni važno kateri in koliko delavcev to delo tudi opravlja.

 

Če se delodajalci v primeru pogodb za določen čas sprenevedajo, pa so nek drug del segmentacije trga dela popolnoma spregledali. Nikjer namreč niso pristopili k reševanju problema tako imenovanih »lažno samozaposlenih« oseb. To so osebe, ki so formalno samozaposlene, a realno še vedno opravljajo delo pri istemu delodajalcu, ki se po novem imenuje naročnik. Kakor je videti iz uradnih podatkov Statističnega urada RS, se je število samozaposlenih v času med novembrom 2010 in 2012 povečalo iz 88.828 na 93.393. In med njimi je kar nekaj »lažno samozaposlenih«.

 

Na ZSSS smo zato pripravili konkretne predloge zakonodajnih sprememb, za katere upamo, da jim bodo predstavniki vlade sledili. Delodajalci pač nič. Kljub temu, da so sami predstavniki sekcije gradbincev pri Obrtno podjetniški zbornici pred kratkim opozorili, da so novodobni samostojni podjetniki, ki so dostikrat to prisilno postali, uporabili subvencije za samozaposlitev, sami sebe spravili v težavo, ko so pod ceno ponujali svoje storitve. 

 

Če delodajalci torej resno mislijo z bojem proti segmentaciji na trgu dela, naj ta pojav razumejo celovito in ne ozko interesno.

 

 

 

Andrej Zorko,

Izvršni sekretar ZSSS

LETO DNI VLADE POD VODSTVOM JANEZA JANŠE: V IMENU FISKALNIH CILJEV … JE BILA ŽRTVOVANA EKONOMSKA IN SOCIALNA SLIKA DRŽAVE

Jutri bo minilo leto dni od nastopa mandata Vlade RS pod vodstvom premierja Janeza Janše. Ob tej priložnosti je Vlada RS 6. februarja izdala poseben dokument z naslovom »Leto dni vlade pod vodstvom premierja Janeza Janše«. Prioriteto javnih politik nam jasno pokaže že vsebinska struktura dokumentov – na samem začetku se izpostavi Ministrstvo za finance in v samem izhodišču tega dela dokumenta se izpostavi nižanje proračunskega primanjkljaja na 3% bruto domačega proizvoda.

A nikjer v dokumentu ni zaslediti prikaza realnih ekonomskih in socialnih učinkov vladne politike. Zato si spodaj si lahko pogledate nekaj uradnih podatkov, ki bi v bistvu morale biti obvezen del zgornjega dokumenta, a niso. Razlog zakaj je temu tako, je očiten. Ker ti podatki zagotovo niso vredni pohvale. A v isti sapi še zdaleč niso vredni ignorance.

 

Če uporabimo isto logiko zgornjega dokumenta, moramo torej začeti s podatki o proračunskem primanjkljaju.

Primanjkljaj sektorja država je po podatkih SURS v letu 2012 nižji, kot pa je bil v letu 2011: v treh četrtletjih 2012 je primanjkljaj ocenjen na 1.200 milijonov EUR ali 4,5 % BDP, v enakem obdobju lani pa je bil ocenjen na 1.976 milijonov EUR ali 7,3 % BDP. To je predvsem posledica Zakona o uravnoteženju javnih financ.  

A če gremo v ekonomske kazalce, vidimo naslednjo sliko: v letu 2012 se je slovenski BDP glede na 2011 po projekcijah UMAR-ja skrčil za 2 odstotni točki. V istem času se je inflacija zvišala za eno odstotno točko.  Bruto plača iz novembra 2012 se je po podatkih SURS v primerjavi z novembrsko bruto plačo iz leta 2011 znižala za 2,4 odstotne točke. Tekoča vrednost neposrednih tujih naložb v Sloveniji se je po podatkih Banke Slovenije v primerjalnem obdobju januar – november 2011 / 2012 znižala iz 347,2 milijona EUR na 208,2 milijona EUR. Vrednost gradbenih del, opravljenih v novembru 2012, je bila po podatkih SURS za več kot 20 % nižja od vrednosti teh del, opravljenih v novembru 2011. Prihodek od prodaje storitev  je bil po podatkih SURS v novembru 2012 v večini skupin storitvenih dejavnosti nižji od prihodka v oktobru 2012 in novembru 2011. Povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznost poslovnih subjektov se je po podatkih AJPES-a med februarjem in decembrom 2012 zviąal iz 616 mio EUR na 705,7 mio EUR. Vse to se pozna tudi po prihodkih v proračun iz naslova davka na dohodek pravnih oseb, ki se je po podatkih Ministrstva za finance v primerjalnem obdobju januar – november 2011/2012 znižal iz 625,52 mio EUR na 528,19 mio EUR, torej za skoraj 100 mio EUR.

Vrednost ekonomskih kazalcev se še kako kaže v indikatorjih trga dela. Število registrirano brezposelnih se je po podatkih ZRSZ med februarjem 2012 in januarjem 2013 povečalo iz 115.036 na 124.258 oseb. Pri čemer se je število registrirano brezposelnih, starih do 29 let v istem času povečalo iz 26.783 na 29.399, torej za skoraj tri tisoč in število registrirano brezposelnih starih nad 50 let iz 39.361 na 42.230, torej za skoraj dva tisoč. Število zaposlenih se je po podatkih SURS v času med februarjem in novembrom 2012 znižalo iz 720.262 na 711.609, torej za skoraj devet tisoč.

 

Ne smemo mimo socialne slike Slovenije. Kljub temu, da se po podatkih Jesenske napovedi gospodarskih gibanj  za leto 2013 predvideva za  nekaj več kot deset tisoč višje število registrirano brezposelnih kot v letu 2012, pa proračun 2013 prinaša za denarna nadomestila brezposelnih za 62,3 mio EUR manj sredstev v primerjavi z realiziranim proračunom 2011. Sredstva za družinske prejemke in starševska nadomestila so se v isti primerjavi znižala za 90,3 milijona EUR. Obenem se je kot posledica v letu 2011 sprejete nove socialne zakonodaje po podatkih MDDSZ število prejemnikov otroąkega dodatka znižalo iz 303.482 v februarju 2012 na 284.203 v septembru 2012. Število prejemnikov varstvenega dodatka pa se je znižalo iz 49.866 v decembru 2011 na 10.800 pozitivnih odločb v septembru 2012. Zaradi vseh teh podatkov se nikakor ne smemo čuditi novici iz Maribora  izpred nekaj dni, po kateri se mariborski stanovanjski sklad se že nekaj časa srečuje z neplačevanjem najemnin in stroškov. Kot so pojasnili za STA, se dnevno srečujejo z veliko socialno stisko najemnikov, ki v večini primerov ne začnejo pravočasno reševati težav in z njimi odlašajo do razpisa deložacije, ko je dolg že tako visok, da je celotno poplačilo skoraj nemogoče.

 

Vladno Definiranje množice protestnikov, ki med drugim opozarjajo na vse te socialne stiske, kot »zombije« oziroma kot del »levega fašizma« pa na zelo žalosten način pove vso resnico tretjega člena Ustave RS, po katerem naj bi imelo oblast ljudstvo. Očitno je namreč, da ima v Sloveniji vso oblast fiskalna konsolidacija. V imenu katere se žrtvuje ekonomsko in socialno tkivo države.   

KDO SO HLAPCI ZGREŠENEGA "RAZVOJNEGA" MODELA?

Po poročanju današnjih časopisov bodo ZDA proti ameriški bonitetni agenciji Standard & Poor's (S&P) vložile civilno tožbo zaradi njenih ocen tveganosti vrednostnih papirjev iz leta 2007. V tožbi se bodo po pisanju BBC osredotočili na izredno visoko ocenjeno stopnjo zaupanja v nekatere hipotekarne kredite, ki jih je podelila S&P, a so pozneje propadli. Tožbi naj bi se po poročanju ameriškega Wall Street Journala pridružile tudi nekatere druge države.

Če se vrnemo nekaj mesecev nazaj v preteklost – 12. novembra 2012 smo si lahko prebrali, da je Italijansko tožilstvo, ki je vodilo preiskavo proti vodilnim v ameriških bonitetnih hišah Standard&Poor's ter Fitch in Moody's, predlagalo  uvedbo sodnega postopka za pet managerjev S&P in dva vodilna v Fitchu zaradi suma manipuliranja s finančnimi trgi na škodo Italije. S&P in Fitch sta po ugotovitvah tožilstva manipulirali s finančnimi trgi z objavljanjem izkrivljenih ali napačnih informacij o stanju italijanskih javnih financ, poročajo italijanski mediji. Preiskovanci v Moody's so se sojenju že izognili, saj tožilci dokazov proti njim niso našli. Tožilstvo ugotavlja, da so tendenciozne objave agencij škodovale ugledu in oceni kreditne sposobnosti Italije tako na nacionalnem kot na mednarodnih finančnih trgih, kar je povzročilo občutno spremembo cene italijanskih državnih obveznic in oslabilo evro.

Vse bolj očitno je torej, da bonitetne agencije kot tako imenovani vrhovni ocenjevalci tržnega zaupanja same krepko izgubljajo na zaupanju. Ta malce ironični obrat se med drugim pozna tudi na tržni (o)ceni zaupanja vanje - delnice ameriške založniške in medijske skupine McGraw Hill, ki je lastnica agencije S&P, so v ponedeljek, ko je na dan prišla novica o tožbi, padle za 14 odstotkov, za 10 odstotkov so se znižale tudi bonitetni agenciji Moody's.

 

A če je v tujini minilo kar nekaj let, preden so se, oziroma se bodo sprožili sodni postopki proti bonitetnim agencijam, pa je Slovenija država, kjer je strahovlada bonitetnih agencij prišla celo do ustavnega sodišča – v odločitvi US, da bi z odložitvijo uveljavitve in z zavrnitvijo Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH) na referendumu nastale protiustavne posledice, lahko besedo »bonitetn« najdemo kar štirinajstkrat. Da ne govorimo o politični sferi, ki se v pomanjkanju argumentov v prid fiskalni konsolidaciji skriva za bonitetnimi ocenami. Ali kakor je to plastično ponazoril Matej Tonin iz NSi: »Predlagani vladni varčevalni ukrepi, ki v javnosti vzbujajo nezadovoljstvo, morajo biti sprejeti, drugače nam bodo bonitetne ocene tudi v prihodnosti padale, kar bo podražilo stroške zadolževanja« (NSi, 28.3. 2012). V histerično verigo bonitetnih ocen so »seveda« ujeti tudi predstavniki gospodarstva – tako smo septembra 2011 lahko zasledili, da »bo znižanje bonitetne ocene Slovenije po mnenju GZS in OZS povzročilo velike težave slovenskemu gospodarstvu, saj se bodo posojila močno podražila«.

 

A ta histerija okoli bonitetnih ocen, ki so nalepljene predvsem in skorajda izključno na elemente fiskalne konsolidacije, med drugim povzroča popolno razvojno blokado. Največ, kar lahko izdavijo politični nosilci oblasti je namreč to da »varčevalni ukrepi nujni«. Največ, kar lahko izdavijo predstavniki gospodarstva, pa je nuja po zniževanju stroškov, javne porabe in povečevanju prožnosti trga dela. Zadnji primer takšne rigidnosti je izjava Samota Hribar Miliča iz Gospodarske zbornice Slovenije, ko je povedal, da ne vidi nobenega razloga, da bi bil 15. avgust ali 31. oktober še vedno praznik. A do učinkovite razvojne politike, ki ustvarja nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, še zdaleč ni bližnjic v smislu predlaganega ukrepa zniževanja števila praznikov. Danska in Finska imata recimo v letu 2013 19 oziroma 18 praznikov – pa sta še vedno na 12. oziroma 3. mestu na GCI lestvi mednarodne konkurenčnosti. Slovenija, ki ima 13 praznikov, je pač na 56.

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar P ZSSS

ISLANDIJA JE REKLA "NE" IZSTAVLJENEMU RAČUNU FINANČNIH ŠPEKULACIJ DRUGIH: SLOVENIJA TRMASTO GOVORI "DA" TEMU ISTEMU RAČUNU V OBLIKI SLABE BANKE

Ta teden je kar nekako mimo nas šla izjemno pomembna mednarodna novica- Islandija si je na sodišču Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) namreč izbojevala izredno pomembno zmago

Sodišče je namreč odločilo, da ji zaradi sistemskih tveganj ni potrebno nemudoma poplačati depozitov tujcev, ki so v kolapsu islandskega bančnega sistema leta 2008 ostali brez svojih prihrankov. Gre za spor med Islandijo in Veliko Britanijo ter Nizozemsko, ki ščitita interese približno 350.000 svojih državljanov, pozabljenih v »ruševinah« propadlega islandskega bančnega sistema. Ti so imeli leta 2008 na računih Icesave, spletne podružnice propadle islandske banke Lansbanki, naloženih približno 7,5 milijarde evrov depozitov. Islandija naj bi sicer poplačala že približno 3,5 milijarde evrov teh depozitov, na preostale štiri milijarde evrov pa Nizozemci in Britanci še čakajo. Ekonomski komentator Dela Dragiša Bošković  je sodbo EFTE pospremil z naslednjimi besedami: medtem ko bodo pravniki brez dvoma še dolgo razpravljali, ali je bila odločitev pravilna, so si Islandci že zdaj zaslužili edinih davčnih zavezancev v krogu premožnih držav, ki jim je v krizi uspelo zavrniti zahtevo, naj plačajo račun za tuje packarije.

 

Bodimo pozorni – EFTA je uporabila besede »sistemskih tveganj«. Analogija na slovenski prostor se tukaj ponuja sama po sebi – kajti vpeljava in izpeljava »slabe banke« v Sloveniji s seboj prinaša kar nekaj velikih sistemskih tveganj. Štiri milijarde EUR državnih poroštev za obveznosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Sklada za stabilnost bank ter milijardo EUR za dokapitalizacijo bank se bo namreč skorajda gotovo prelilo v poslabšanje fiskalne slike Slovenije brez zagotovil za učinkovito razrešitev kreditnega krča. V najslabšem primeru bomo tako še vedno imeli še vedno paraliziran finančni sistem, ki pa ga bo spremljal galopirajoč javni dolg in tekoči oziroma strukturni primanjkljaj, ceno vsega skupaj pa bodo plačali davkoplačevalci.

 

Vprašanje je torej naslednje – ali so predlagatelji »slabe banke« ocenili obseg sistemskih tveganj v primeru njene vpeljave? Glede na predhodno mnenje  Evropske komisije, Evropske centralne banke ter Mednarodnega denarnega sklad o zakonskem okvirju vpeljave slabe banke, kjer sprašujejo, kako so predlagatelji »slabe banke« sploh prišli do številke štiri milijarde EUR, si lahko odgovorimo, da do ocene obsega sistemskih tveganj v primeru vpeljave »slabe banke« v Sloveniji ni prišlo.

 

Ali je Slovenska politična elita torej pripravljena izjemno poslabšati svojo fiskalno sliko zato da bi pokrpala napačne poslovne odločitve finančnega sistema? Na Islandiji so rekli ne. Na dveh zaporednih referendumih. Čemur je pritrdila tudi EFTA. V Sloveniji pa ta ista politična elita poskuša omejiti referendumsko zakonodajo, medtem ko je Ustavno sodišče (US) celo prepovedalo referendum o slabi banki, ker naj bi z zavrnitvijo »slabe banke« na referendumu »nastale protiustavne posledice.

Kakšna ironija – US trdi, da bi zavrnitev »slabe banke« (in vzpostavitve Slovenskega državnega holdinga) pomenila kršitev izpolnjevanja obveznosti, ki jih mora Slovenija spoštovati na podlagi 3.a člena Ustave in 126. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU) tako, da bi do konca leta 2013 zmanjšala javnofinančni primanjkljaj za 3 % BDP. Po drugi strani pa ekonomist dr. Mencinger   poudarja, da bi prevzem terjatev v slabo banko, ki bi bil financiran z obveznicami države ali z obveznicami agencije z državno garancijo povečal javni dolg in tekoči ter strukturni primanjkljaj države.

 

Da bi pa pomirila javnost, pa je spet ista politična elita odločila odrediti »parlamentarno preiskavo o delovanju bančnega sistema, s katero bodo poskušali ugotoviti odgovornost nosilcev javnih funkcij za slabo delovanje bančnega sistema«. Premalo. Prepozno. Predvsem pa – prozorno. Spomnimo se, kaj se je zgodilo s parlamentarno preiskavo za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so bili vpleteni v financiranje spornih menedžerskih prevzemov nekaterih gospodarskih družb, ki je bila odrejena 25.5. 2009; do sredine 2011 je komajda prišla do vmesnega poročila, kjer se je opredelila do zgolj dveh izmed petih točk preiskave. Kot je pa rekel zdaj že nekdanji finančni minister dr. Šušteršič 25 januarja letos, pa bi aktivnosti za ustanovitev slabe banke morale biti končane v treh mesecih, zatem pa bi lahko steklo čiščenje bančnih bilanc.

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar P ZSSS

NUJNO OBVESTILO: V LJUBLJANI SO NA ŠUBIČEVI ULICI 4 TER GREGORČIČEVI 20 -25 TA TEDEN NAŠLI (DODATNE) DOKAZE PARALELNEGA VESOLJA

To sredo so na zasedanju Državnega zbora poslanke in poslanci potrdili sklep, s katerim bodo na podlagi Zakona o političnih strankah letos prejele skupno več kot 2,7 milijona EUR. Poslanci o sklepu niso razpravljali, sklep pa so ob navzočnosti 73 poslancev sprejeli z 61 glasovi za in šestimi proti. Politična stranka Pozitivna Slovenija bo tako mesečno prejela 62.870,31 EUR, kar je 7.847 EUR več glede na rebalans proračuna 2012. Politična stranka SDS bo prejela 57.944,88 EUR, kar je 7.233 EUR več glede na rebalans proračuna 2012. In tako naprej  - vse ostale številke si lahko ogledate TUKAJ.  

Dodatno dejstvo: ta sklep so poslanke in poslanci Državnega zbora potrdili le dober mesec po tem, ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) objavila sistemsko načelno mnenje, v katerem KPK ugotavlja, trenutna ureditev na področju porabe javnih sredstev, na voljo poslancem za izobraževanje in strokovno pomoč, omogoča vrsto sistemskih korupcijskih tveganj, vključno s tveganjem nenamenske porabe in tveganjem nasprotja interesov.

 

Ob vsesplošni varčevalni maniji, ki jo izdatno promovirajo prav politične vrste, se prav na primeru političnih strank potemtakem potrjujejo besede filozofa Igorja Pribca in sociologa Igorja Bahovca, ki sta pred nekaj meseci ocenila »da se tudi v naši družbi velika večina ljudi zaveda, da je treba varčevati, vendar so manj pripravljeni varčevati pri sebi oz. menijo, da je treba "pri drugih".

 

Po tej politični logiki so ti »drugi« recimo brezposelni – če je leta 2011 za proračunsko postavko »denarna nadomestila brezposelnim« namenjeno 331.179.471 EUR, je v Proračunu za 2013 na tej postavki 268.842.291 EUR. Torej 62,3 milijona EUR manj za denarna nadomestila za brezposelne – pri čemer je bilo decembra 2011 število brezposelnih 112.754, če pa si danes pogledamo spletno stran ZRSZ, pa si lahko preberemo da imamo 124.478 iskalcev zaposlitve.

 

Ob teh številkah se res lahko vprašamo, ali je na naslovu Šubičeva 4 v Ljubljani, kjer naj bi domoval Državni zbor, ter Gregorčičeva 20-25, kjer naj bi domovala Vlada RS, v bistvu paralelno vesolje, kjer veljajo drugače javno politične zakonitosti in logičnosti. Vzemimo za primer programe Aktivne politike zaposlovanja (APZ), ki so izjemno pomembni ravno v tem času naraščajoče brezposelnosti. Glede na razpoložljive podatke je v dotičnem paralelnem vesolju program APZ namreč zelo učinkovit – pač glede na politične barve. Iskalci zaposlitve iz evidenc ZRSZ, ki niso padli v to paralelno vesolje, pa si lahko na spletnih straneh ZRSZ preberejo, da je povprečni čas brezposelnosti v novembru 2012 bil 21 mesecev in 26 dni…

 

P.S. po zadnjih podatkih EUROSTAT-a se je stopnja brezposelnosti v Sloveniji med decembrom 2011 in 2012 zvišala iz 8,6% na 10%. Stopnja brezposelnosti mladih pa se je v istem obdobju zvišala iz 15,9% na 26,9%. Slednji dvig je NAJVEČJI dvig stopnje brezposelnosti mladih med vsemi državami EU27 v primerjalnem obdobju. Toliko o svetu izven dotičnega paralelnega vesolja.

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar P ZSSS