Slovenska vlada je uradno privatizirana

Spoštovana bralka, spoštovani bralec,

 

pred nekaj urami je Odbor DZ za finance in monetarno politiko zavrnil predlog sklepa Združene levice, s katerim bi Državni zbor razveljavil soglasje za privatizacijo 15 družb v državni lasti. Izjemno »zanimivo« je branje vladnih argumentov zavrnitve sklepa: po poročanju STA je vlada v svojem stališču zapisala, da je  prepričana, da bi zaustavitev privatizacije vplivala na možnost odškodninskih tožb v trenutnih postopkih, odvračanje potencialnih tujih investitorjev, zniževanje kakovosti ponudb, zniževanje bonitetnih ocen, višje stroške zadolževanja in (ne)izpolnjevanje zavez Slovenije EU s tveganjem finančnih kazni, "kar bi povzročilo hude likvidnostne težave, padec konkurenčnosti ter načelo kredibilnost in verodostojnost Slovenije".

Podrobnejši pregled vladnega dokumenta nam prikaže vso »težo« argumentov proti razveljavitvi soglasja za privatizacijo 15 družb v državni lasti (tako imenovani argumenti so označeni s poševnim tiskom)

 

Prvič) Finančni svetovalec običajno sklene pogodbo, v kateri je glavnina plačila za njegovo delo vezana  na nagrado za uspeh (»t.i.i »success fee«). Nagrada za uspeh zapade v plačilo, ko je pogodba o prodaji delnic izpolnjena (ne samo podpisana), kar pomeni, da v primeru, če ne bi prišlo do uspešnega zaključka prodajnega postopka, pogoj za plačilo finančnega svetovalca ne bi bil izpolnjen in potemtakem finančni svetovalec ne bi bil upravičen do nagrade za uspeh.

Čakajte malo, kakšni finančni svetovalci? Kdo jih je povabil? Kdo jih je izbral? Na osnovi kakšnih meril? Ali ti »finančni svetovalci« izhajajo iz iste kaste, kot davčni svetovalci podjetja Pricewaterhousecoopers, enega od štirih vodilnih računovodskih, revizijskih in svetovalnih podjetij, ki so

svetovali mednarodnim korporacijam pri sklepanju ugodnih davčnih dogovorov z vodjo luksemburške državne agencije, imenovane Societes 6, kot je je razvidno iz objave na spletni strani ICIJ? Ali izhajajo iz iste kaste, kot zunanji svetovalci družb, ki so pregledale kakovosti sredstev (AQR) za sedem bank in izvedle stresne taste za deset bank v Sloveniji, za kar jim je Banka Slovenija plačala 21, tako je, 21 milijonov evrov? Ali so to svetovalci iz podjetij kot je Citigroup, ki je leta 2002 sklenil poravnavo z ameriškimi nadzornimi organi v vrednosti 400 milijonov dolarjev zaradi zavajajočih poročil, s katerimi je prepričeval investitorje v sklepanje poslov? Slovenska odškodninska družba (SOD) pa je 30. oktobra 2013 objavila, da je s Citigroup podpisala pogodbo o pomoci pri prodaji nacionalnega telekomunikacijskega operaterja. Tako je – Slovenija sklepa pogodbe za pomoč pri izvajanju privatizacije s podjetji, ki jih očitno ni prav nič sram manipulirati z uporabniki. Ampak ne – na prvem mestu argumentov za nadaljevanje postopka privatizacije družb v državni lasti v Sloveniji je success fee finančnih svetovalcev (!).

 

Drugič) Opozoriti je potrebno tudi na potencialne odškodninske zahtevke investitorjev.

Ponovno sprašujemo – kakšnih investitorjev? Morebiti tako imenovanih kobilic? 3. julija 2014 je bila objavljena novica, da naj bi za nakup večinskega deleža v Telekomu Slovenija (TS) nezavezujoče ponudbe oddalo osem interesentov. V drugi krog postopka naj bi se po poročanju Dnevnika uvrstili trije strateški vlagatelji, ki prihajajo iz panoge, in pet finančnih skladov. Šlo naj bi za največjega ruskega mobilnega operaterja MTS, turški Turkcell in nemški Deutsche Telekom, ki se že dalj časa omenja kot eden od favoritov. Med finančnimi skladi pa je Dnevnik kot možne kandidate omenjal Apollo Global Management, Cinven, CVC Capital Partners, PPF Group, Apax, Bain Capital in Providence Equity Partners. Vir: http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=2027129&q=TELEK

In ko smo pri teh skladih: skladi Apax, BC Partners, Carlyle Group, Advent International, Permira, Blackstone Group, CVC Capital Partners in Saban Capital Group so na nemškem seznamu spornih skladov – »kobilic«. Vsak izmed njih je imel na vesti več prej uspešnih nemških podjetij.

Ti skladi »kobilice«, kot so jih tedaj označili v Nemčiji, prihajajo nad Slovenijo. Med tistimi, ki so doslej oddali nezavezujoče ponudbe, so skladi Apax, Apollo Alobal Management, Bain Capital, Cinven, CVC Capital Partners, Providence Equity Partners in PPF Group. Vsaj dva favorita, Apax in CVC, najdemo na nemškem seznamu kobilic. Po zadnjih informacijah  pa so v igri za nakup Telekoma poleg nemške telekomunikacijske skupine, v ožjem krogu še ameriška sklada Providence in Bain Capital ter evropska Apax in Cinven. Torej tudi skladi – kobilice.

 

Tretjič) Še veliko večje posledice bi za Republiko Slovenijo v primeru veljavnosti sklepa o soglasju k odtujitvi 15 družb nastale z vidika bonitetne ocene Republike Slovenije in njenega dostopa do mednarodnih finančnih trgov.

Tukaj pa nimamo druge izbire, kot da se vprašamo – ali vi to resno? Ali nas (spet) strašite s tistimi bonitetnimi agencijami, za katere je Končno poročilo o vzrokih finančne krize Preiskovalne komisije za finančno krizo v ZDA, izdano 27.1. 2011 zapisalo, da so bile napake prav teh institucij glavni vzvod za finančno krizo? Ali so to tiste bonitetne agencije, proti katerim so bile v zadnjih letih sprožene tudi tožbe – recimo v ZDA, kjer je tamkajšnje ministrstvo za pravosodje februarja 2013 sprožilo civilno tožbo proti bonitetni agenciji Standard & Poor zaradi goljufije?

 

Četrtič) Predlog za prenehanje veljavnosti sklepa o soglasju k odtujitvi naložb je potrebno obravnavati tudi z vidika Evropske unije. Slovenija je od 2. decembra 2009 formalno v postopku presežnega primanjkljaja in mora po priporočilih Sveta EU iz junija 2013 znižati primanjkljaj sektorja država na manj kot 3 % BDP do leta 2015.

No, tukaj pa si ne moremo kaj, da ne bi uporabili naslednji citat ekonomista Bogomirja Kovača: EU in njena bančna unija postajata vse bolj ekstremističen politični projekt, tržno ekonomijo spreminjamo v politično-ekonomski inženiring, kot v Leninovih časih planskega gospodarstva. Vse je načrtovano, usmerjeno, izračunano, le da namesto komunistov sedaj to bitko vodijo zasebni finančni svetovalci in politično nastavljeni birokrati v ECB ter EK. 

 

Pravilno berete. Privatizacija mora iti naprej zaradi nagrad za uspeh bolj ali manj vidnih finančnih svetovalcev, zahtev takšnih in drugačnih investitorjev, grozečih napadov bonitetnih ocen in »seveda« vseprisotnega Evropskega semestra.

Naivno vprašanje – kaj pa mi? Kaj pa delavec in delavka v vseh teh podjetjih, ki so predvidena za privatizacijo? Kaj pa delovna mesta? Delavske pravice? Kaj pa … ?

 

Kdor misli, da imamo v Sloveniji politično suvereno vlado, se na žalost moti. To suverenost so privatizirali zasebni finančni svetovalci ter investitorji, bonitetne agencije in fiskalni oklep aparatčikov Evropskega semestra.

Tako je. Slovenska vlada je uradno privatizirana.

 

Goran Lukič

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije