KAZNIVA DEJANJA GOSPODARSKEGA KRIMINALA

Ljubljana, 17.5.2010


Danes povzemamo najpomembnejše podatke o kaznivih dejanjih, ki jih je na področju gospodarskega kriminala obravnavala Slovenska policija in jih je javnosti sporočila Generalna policijska uprava.

Število obravnavanih kaznivih dejanj (KD) gospodarske kriminalitete se od leta 2000 do 2009 giblje v razponu od 5.837 KD (v letu 2004) do 9.259 KD (v letu 2009). V letu 2009 smo tako beležili največje število obravnavanih KD gospodarske kriminalitete (9.259), ki presega desetletno povprečje (tj. 7.448) za 24,3 %.

Porast števila obravnavanih KD gospodarske kriminalitete kakor tudi povzročene škode zaznavamo tudi v letošnjem letu. Do aprila 2010 je policija obravnavala 4.669 KD gospodarske kriminalitete, kar predstavlja 65,1-odstotni porast v primerjavi z istim obdobjem leta 2009. Ocenjena škoda se je prav tako povečala za 108,4 %, tj. s 84.303.283 evrov na 175.710.788 evrov v istem obdobju leta 2010.

Pri pregledu najpogostejših KD gospodarske kriminalitete v letu 2009 v primerjavi z desetletnim povprečjem ugotavljamo, da se je v tem letu znatno povečalo število naslednjih KD: kršitve temeljnih pravic delavcev (151 %), poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja (170 %), poslovne goljufije (52 %), zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (62 %), davčne zatajitve (101 %) in uporabe ponarejenih bančnih, kreditnih ali drugih kartic. Poleg teh KD lahko pri pregledu posameznih KD gospodarske kriminalitete v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 prav tako zaznamo znaten porast korupcijskih KD in ponarejanja listin.

Pri pregledu posameznih KD (ki smo jih izpostavili) po njihovem načinu storitve ugotavljamo, da so KD kršitve temeljnih pravic delavcev najpogosteje povezana s plačilom osebnega dohodka/nadomestila oz. plač. Poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja je največkrat v povezavi z opravljanjem storitve, finančnim poslovanjem, prometom blaga in pri bančnem finančnem poslovanju. Pri poslovni goljufiji zaznavamo največji porast storitve s celotno neizpolnitvijo obveznosti. Pri zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti zaznavamo porast pri pridobitvi premoženjske koristi, aktivnem ravnanju osumljenih (izraba položaja, pravic ...) in zlorabe pri drugem finančnem poslovanju. Davčne zatajitve so v večini vezane na promet z blagom oz. na davek na dodano vrednost.



In v takšnem poslovnem okolju naša Vlada RS delodajalcem ponuja predloge za lažje odpuščanje delavcev, nižje odpravnine, krajše odpovedne roke, subvencije, davčne odpustke, nizko obdavčitev kapitala, odpravo administrativnih ovir, itd.