ODZIV ZSSS NA IZJAVO GZS

V izjavi za javnost Gospodarske zbornice Slovenije pod naslovom »komu bi koristila zmota v ocenah učinkov dviga minimalne plače na zaposlenost«, gre ponovno za paleto demagoških kritik, ki se nanašajo na sindikate in na njihovo razumevanje delovanja trga dela. Argumenti s katerimi opravičujejo svojo zmoto in s katerimi zavračajo trditev sindikatov, da dvig minimalne plače ni povzročil dodatnih 70.000 brezposelnih so ponovno neutemeljeni. Prav njihovo strašenje ob zahtevi po dostojnem plačilu za opravljeno delo je povzročilo strah in negotovost med zaposlenimi in v gospodarstvu s tem pa še večjo gospodarsko in politično krizo.


Vlada je razumela, da delavci s plačo nižjo od 460 EUR na mesec ne morejo preživeti, zaradi česar je upoštevala mednarodne konvencije in minimalno plačo prilagodila zavezi, da mora minimalna plača omogočati dostojno življenje. V vrhu GZS nikoli niso videli in ne vidijo drugega kot kapital in dobičke za svoje člane, za zaposlene v zasebnem sektorju, državljanje in zaposlene v javnem sektorju pa jim je malo mar.

Sindikati na novinarski konferenci dne 19.08.2010 nismo zahtevali dviga plač, smo pa opozorili na rast cen osnovnih življenjskih artiklov, rast trošarin na energente ter na demagogijo v zvezi z minimalno plačo, ki prihaja iz vodstva GZS in s strani posameznih delodajalcev. Nikakor ne podtikamo GZS ničesar, govorimo le o številkah in o dejstvih. Koliko škode pa je vodstvo GZS s svojimi zavajajočimi analizami o odpuščanju delavcev povzročila gospodarstvu in posledično tudi vladi pa bodo verjetno ocenili tako v svojih organih kakor tudi v vladi.

Ob sprejemu nove višine minimalne plače je že kar nekaj časa veljal interventni zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa in že takrat so se vsaj družbeno odgovorni managerji, ki so ugotavljali, da zaradi krize ne bodo mogli normalno poslovati dogovarjali z Vlado o podaljšanju veljavnosti zakona. Tudi predpostavke, da se bodo plače v vseh tarifnih razredih zaradi dviga minimalne plače dvignile za 10 do 20 % so popolnoma nerealne in služijo le za zavajanje javnosti.

Dogajanja na področju poslovanja podjetij pa vsekakor niso odraz dela delavcev in minimalne plače temveč sposobnosti menegiranja podjetij. V kolikor res držijo trditve, ki jih vodstvo GZS venomer ponavlja, in sicer da je naše izvozno gospodarstvo odvisno predvsem od nemškega tržišča, katero pa beleži rekordno gospodarsko rast, se resno sprašujemo ali vodstvo GZS misli, da jim slovenska javnost in vlada sploh še kaj verjame. Vsekakor lahko tudi med svojimi člani najdejo poztivne izjeme, ki bi si jih vodstvo GZS lahko vzelo za vzor; tako po družbeni odgovornosti kot tudi glede plačila zaposlenih delavcev.

Upamo, da bo vodstvo GZS spoznalo, da zavajanje in demagogija ne koristita nikomur.





Ladislav Rožič

Izvršni sekretar za ekonomsko področje