SOCIALNI PRISPEVKI - KAM/KAJ Z NJIMI ?

Po podatkih Statističnega urada RS so bili dejanski prispevki za socialno varnosti v letu 2008 v višini 2042 mio € s strani delodajalcev, 2752 mio € s strani delavcev in 427 mio € s strani samozaposlenih (SURS).

KOMENTAR: Dejstvo, ki ga je potrebno nujno izpostaviti, je obremenitev delodajalca in delavca pri plačevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ). Če je obremenitev delodajalca na bruto plačo za PIZ v višini 8,85%, je obremenitev delavca iz bruto plače v višini 15,50%. V absolutnem merilu to pomeni, da so delavci leta 2008 v blagajno ZPIZ vplačali za 70,2% več sredstev. Tovrstno nesorazmerje bode v oči tudi v primerjavi z ostalimi državami EU27, saj je zadnja raziskava EUROSTAT-a o davčnih obremenitvah ugotovila, da so socialni prispevki zaposlenih najvišji med vsemi državami v območju EU27 (EC, EUROSTAT, 2010). Tukaj se je potrebno vprašati o učinkih znižanja prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz 15,5 o.t. na 8,85 o.t. Delodajalčeva prispevna stopnja se je znižala kar dvakrat, skupaj kar za 6,65 odstotne točke. Prvič je bil znižana 1. februarja 1996, in sicer iz 15,50% na 12,85% ter nato še enkrat 1. julija istega leta za dodatne 4 odstotne točke na 8,85%, kar je v veljavi še danes. Posledice tega ukrepa za pokojninsko blagajno so bile izjemno negativne, saj je v njej nastal precejšen finančni primanjkljaj, saj prihodki iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ostali izvirni prihodki niso več mogli pokriti vseh obveznosti iz naslova pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so v letu 1995 pokrili še 92o.t. vseh odhodkov pokojninske blagajne, so od leta 1997 dalje krili le še 70 o.t. vseh odhodkov pokojninske blagajne. Zaradi primanjkljaja pokojninske blagajne, ki je konec leta 2000 znašal že 112,9 milijonov €, je moral ZPIZ za pokrivanje svojih tekočih mesečnih obveznosti skladno z zakonom o javnih financah, zakonom o izvrševanju proračuna ter ostalimi predpisi redno najemati posojila (Posavec, 2009)




KOMENTAR 1: kakor je videti iz zgornje tabele, je od leta 1996, ko se je znižala obremenitev s socialnimi prispevki za delodajalce, v pokojninsko blagajno priteklo 6.451 mio €. Ali povedano drugače: od leta 1996 do leta 2008 so delodajalci na račun znižanih socialnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje privarčevali 6,451 milijard €! Ali povedano še bolj konkretno: Ta kumulativni znesek je glede na podatke SURS enak 17,4 % celotnega BDP v letu 2008.



KOMENTAR 2: Po eni strani smo videli, da je ukrep zniževanja socialnih prispevkov za PIZ omogočil izdatna privarčevana sredstva na strani delodajalcev. Pa so se ta sredstva resnično prevalila v višjo konkurenčnost, ki bi zagotavljala nova delovna mesta? V odgovor bomo podali dva realna scenarija – (1) privatizacija dobičkov in (2) lastniška konsolidacija;



(1) Kakor je videti iz primerjave deleža dobička in plač v BDP v konjukturnem letu 2007 in visokem zviševanju števila brezposelnih v času krize, je zaključek ta, da se je morebitna višja konkurenčnost bolj kot ne privatizirala v višjih dobičkih, medtem ko je čas krize pokazal visoko stopnjo razvojne nekonkurenčnosti slovenskih podjetij, ki so to prevalile v povišano odpuščanje. Tako je samo v obdobju med septembrom 2008 in junijem 2009 število registrirano brezposelnih povečalo iz 59,3 tisoč oseb na 86,5 tisoč oseb (UMAR, 2009).

(2) Če pogledamo zgolj podatek za leto 2008, bomo videli, da gre pri razliki med prispevki za PIZ med delodajalci in delojemalci (795 milijonov €) za izjemno velika sredstva tudi v smislu ustvarjanja novih delovnih mest.

Ob optimalno teoretični predpostavki, da bi se ta razlika prevalila v nova delovna mesta, bi to namreč ob podatku, da je bila decembra 2008 povprečna plača 1457, 66 €, pomenilo zaposlitev 45.450 novih zaposlitev za obdobje enega leta.

Pri tem je treba povedati, da je po podatkih ankete LP ZAP ZRSZ o zaposlitvenih potrebah delodajalcev za leto 2008 le-ti med razlogi za zaposlitev le v nekaj več kot polovici primerov (55,3%) navedli razširitev obstoječih storitvenih in proizvodnih dejavnosti, uvajanju novih tržnih storitev, zagon novih investicij, novih poslovnih enot ter pozitivno zakonodajo, torej razloge, ki po logiki stvari dvigujejo konkurenčnost gospodarstva. Z drugimi besedami to pomeni, da so delodajalci za leto 2008 predvideli 21.340 delovnih mest, ki izhajajo iz razlogov neposredno povezanih z dvigom konkurenčnosti – medtem ko je »optimalna« projekcija prenosa razlike v plačnih prispevkih med delodajalci in delojemalci pokazala 45.450 novih delovnih mest, kar je 213% več od realne projekcije delodajalcev.

Tudi ob optimalni predpostavki lahko zatrdimo, da se znižani socialni prispevki (PIZ) za delodajalce še zdaleč niso optimalno prevalili v ustvarjanje novih delovnih mest. Še več - tukaj je nujno potrebno izpostaviti ravno obraten trend in sicer dejstvo, da se podjetja v Sloveniji v času konjukture torej v letih 2006 in 2007, deloma tudi 2008 povečini niso konkurenčno okrepila, temveč lastniško konsolidirala preko t.i. menedžerskih odkupov, katera so bila financirana preko menedžerskih kreditov. Pri tem Sjekloča opozarja negativni vpliv menedžerskega kredita na kapitalski del plačilne bilance, ki se ne kompenzira s povečanjem prihodka na tekočem računu plačilne bilance. Slovenija je že visoko zadolžena, za menedžerske kredite pa morajo banke najemati nove kredite na zunanjem trgu, zato menedžerski prevzemi prispevajo k povečanju deficita plačilne bilance (Ibid, 2008). Višina vseh posojil, ki so jih v zadnjih letih predvsem domače banke v državni lasti namenile drugim pravnim in fizičnim osebam za financiranje menedžerskih prevzemov (katerih je bilo med leti 2000 in 2008 27) naj bi bila po podatkih (takratnega) člana sveta Centralne banke Boža Jašanovića v februarju 2009 okoli 1,2 milijarde €. Koliko prispevajo menedžerski odkupi h konkurenčnosti podjetja, pa si lahko pogledamo zgolj z pogledom na negativne poslovne podatke treh najbolj razvpitih podjetij, ki so to doživela – Pivovarna Laško, Istrabenz in Merkur.

Skratka – očitno je, da je kar nekaj podjetij v Sloveniji zamenjalo besedo »konkurenčnost« z »lastninjenjem«, za kar navsezadnje drago plačuje tudi pokojninska blagajna, ki je naivno pričakovala socializacijo učinkov znižanja prispevkov PIZ delodajalcem, namesto tega pa smo doživeli privatizacijo lastniške strukture podjetij, podprto z kreditnimi linijami iz našega bančnega sistema.



Kar se tiče socialnih prispevkov, je dodatna problematika tudi neplačevanje le-teh. Po podatkih Davčne uprave RS je aktivni dolg iz tega naslova na dan 31.12. 2009 174.247.002 €, od tega iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 114.702.697 € (DURS)