PREDLOG ZA UVEDBO INSTITUTA NADOMESTILA NEIZPLAČANIH PLAČ

PROBLEM

V zadnjem času smo v Sloveniji doživeli kar nekaj primerov podjetij, v katerih so delavci bili dobesedno ujetniki njihove plačilne nesposobnosti. Delavci LTH in v zadnjem primeru Vegrada so po nekaj mesecev čakali na izplačilo zaostalih plač. Hkrati pa ti isti delavci kot zaposlene osebe nimajo pravic do uveljavljanja socialnih transferjev, kot recimo denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči, saj je pogoj za pridobitev le-teh vpis v evidence registrirano brezposelnih oseb. Do denarnega nadomestila ne bi bili upravičeni niti v primeru, če bi se sami prijavili v evidence brezposelnih oseb, saj se denarno nadomestilo ne izplačuje v primeru sporazumne odpovedi delovnega razmerja. Podaja izredne odpovedi po določbi 112. člena Zakona o delovnih razmerjih pa pomeni, da jim v primerjavi z delavci, katerim preneha delovno razmerje v stečajnem postopku, iz naslova odpravnine in neizplačanih plač po določbah Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS ne pripada ničesar. In to kljub enakemu dejanskemu stanju (npr. neizplačane plače).

Vsa ta dejstva vodijo v tragično situacijo, kjer delavci sami oziroma njihov sindikat zahteva stečaj, saj so v sedanjem pravnem sistemu delavci le s sprožitvijo stečajnega postopka upravičeni do finančnih sredstev, bodisi iz naslova Jamstvenega in preživninskega sklada bodisi iz naslova denarnega nadomestila.

Glavno vprašanje je torej – kako rešiti ekonomski položaj delavcev, ki so se neprostovoljno znašli v nekajmesečnem primežu neizplačanih ali premalo izplačanih plač, plačilno nesposobnega, a še vedno obratujočega podjetja?





PREDLOG REŠITVE:

Vlogo garanta ekonomskega položaja v tem času bi moral prevzeti »institut nadomestila neizplačanih plač«. To obliko pomoči ima večina evropskih držav, če med njimi omenimo zgolj Avstrijo, Nemčijo in Dansko.

Do takojšnjega izplačila iz naslova nadomestila neizplačanih plač bi bili upravičeni delavci, katerim delodajalec za opravljeno delo dva ali več mesecev zaporedoma ni izplačal plače oziroma jo je izplačeval pod zakonsko določeno mejo minimalne plače. Z zakonom bi se postavila zgornja meja denarnega zneska iz naslova nadomestila plače, seveda pa bi v razmerju do delodajalca imel jamstveni sklad vlogo upnika, in sicer do višine sredstev, ki jih je ta izplačal delavcu. Predpogoj za prejem nadomestila plače pa bi bila s strani delavca vložena tožba.





UČINKI PREDLOGA

Delavcu se zagotovi ekonomska varnost v času, ko jim tega podjetje ne more zagotoviti. S prevzemom terjatve iz naslova tekočih neizplačanih plač oziroma premalo izplačanih plač se zagotovi varstvo šibkejše stranke, t. j. delavca, hkrati pa se omogoči močnejši pritisk na podjetje k izplačilu plač, saj bi se javno objavil seznam vseh podjetij, kjer se uporablja ta institut.