Kakšne spremembe ZDR bo vlada poslala v parlament?

V torek, 12.10.2010, se je sestal Ekonomsko-socialni svet in med drugim obravnaval spremembe in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih. Kot je znano, so spremembe tega zakona bile pripravljene že ob sprejetju Zakona o minimalni plači, saj je takrat Pahorjeva vlada delodajalcem obljubila, da bodo dobili zakonsko znižanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov za delavce, ki jih bodo odpuščali, v zameno za to, ker so sindikati izsilili višje minimalne plače. Kasneje so na zahtevo sindikatov v spremembe zakona bile vnesene še določbe o t. i. »slamnatih podjetjih«, s katerimi se bolje zaščitijo delavci, ki jih delodajalci prezaposlujejo v druga podjetja z namenom, da se izognejo odplačevanju odpravnin. V ZSSS smo od samega začetka ostro nasprotovali zniževanju odpravnin in od vlade zahtevali umik teh določb iz predloga zakona, vendar je vlada pri njih vztrajala, enako tudi delodajalci. Na seji Ekonomsko-socialnega sveta so delodajalci odrekli podporo določbam o slamnatih podjetjih, enako pa tudi tistim določbam predloga zakona, ki znižujejo odpravnine in skrajšujejo odpovedne roke. Tako je vlada ostala brez podpore obeh socialnih partnerjev (sindikatov in delodajalcev) pri zniževanju pravic delavcev, ki jih delodajalci odpuščajo. Na potezi je torej vlada, ki želi z znižanimi odpravninami prihraniti gospodarstvu 50 milijonov EVR, čeprav je po podatkih Generalne policijske uprave to isto gospodarstvo samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta utrpelo preko 400 milijonov škode zaradi gospodarskega kriminala, ki je za 23 % višji od enakega obdobja lani. V ZSSS sicer težko verjamemo, da bo vlada vztrajala na znižanju odpravnin in odpovednih rokov delavcem v Zakonu o delovnih razmerjih, če tega ne podpirajo niti delodajalske organizacije, vendar nas izkušnje učijo, da je kljub temu treba počakati na vladine odločitve. Minister za delo je namreč takoj po seji Ekonomsko-socialnega sveta izjavil, da bo vlada sicer zakon še enkrat proučila, vendar pa za sedaj ostane nespremenjen, kar kaže na to, da ministrov namen pri nižanju odpravnin in skrajševanju odpovednih rokov ni bil razbremeniti gospodarstvo, temveč znižati delavske pravice.




Milan Utroša