četrtek, 28. oktober 2010

Vladini kozmetični popravki pokojninske reforme

Predsednik Vlade RS, Borut Pahor, in minister za delo, družino in socialne zadeve, Ivan Svetlik, sta se včeraj, 27. 10. 2010, na razgovoru s socialnimi partnerji zelo slikovito izrazila o pokojninski reformi. Tako sta med drugim dejala, da reforma "prinaša miren spanec vsem, ki smo odgovorni za vzdržnost javnih financ".


V ZSSS izjavo omenjenih razumemo kot dokončno priznanje, da je predlagana pokojninska reforma predvsem in izključno posledica negospodarnega in neučinkovitega vodenja javnih financ. Z drugimi besedami povedano: vlada in ministrstvo za delo sta dokončno priznala, da se reforme pokojninskega sistema ne bi lotili, če v Sloveniji ne bi bilo proračunskega primanjkljaja. To pa pomeni, da ne gre več za modernizacijo (beri reformo) pokojninskega sistema, temveč da gre v konkretnem primeru za reformo računovodskih postavk, reformo številk, ki so posledica nezmožnosti te vlade, da z učinkovitejšim nadzorom in izterjevanjem ter z doslednim kaznovanjem kršiteljev zmanjša gospodarski kriminal in sivo ekonomijo. Gre za nezmožnost te vlade (zlasti pa ministra za delo!), da sprejme in sprovede ukrepe, ki bi odpirali nova delovna mesta in zagotavljali socialno varnost ljudem. Ne gre namreč prezreti, da znaša letos v samo prvih šestih mesecih škoda zaradi gospodarskega kriminala (po podatkih generalne policijske uprave) preko 400 mio evrov, da je delež sive ekonomije v Sloveniji približno 9 mrd evrov ter da imamo blizu 100.000 brezposelnih. Tiste, ki so povzročili to krizo, vlada ne kaznuje, ne terja njihove odgovornosti, jih kazensko ne preganja,…. Še več! Njihove napake nagrajuje z davkoplačevalskim denarjem, z državno dokapitalizacijo finančnih ustanov, bank ter s tem povečuje finančni primanjkljaj v državni blagajni. Prav zanimivo je, da se za njih vedno in ob vsakem trenutku najde denar. Za podjetja, ki zaposlujejo več sto, tisoč ljudi pa tega denarja ni. Tudi za tista podjetja, v katerih je država solastnik, ni denarja. Kot kaže, so za vlado državnega pomena tajkuni, tajkunski prevzemi podjetij, ustvarjanje kapitalistov in finančne ustanove, ne pa ohranitev in odpiranje novih delovnih mest in državljani, ki v državi živijo in pošteno delajo.



Včeraj je vlada socialnim partnerjem ponudila, da bi se v okviru pokojninske reforme obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove iz zdajšnjih 18 let podaljšalo na 28 let in ne na že predlaganih 34 let. Pri bonusu za starševstvo pa bi se upoštevalo vse otroke in ne največ tri, kot je predlagano zdaj. V ZSSS ocenjujemo te predloge kot »lepotne popravke« predloga pokojninske reforme in zavajanje državljanov. Pri podaji takšnega predloga sta predsednik vlade in minister za delo namreč »pozabila« povedati, da se z dvigom obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove za 10 let, v primerjavi s sedanjo ureditvijo, ta bistveno zmanjša, v posledici česar bodo v normativnem znesku nižje tudi pokojnine. Kot kaže samo ZSSS skrbi začetna višina pokojnin, ki bo po predlaganem sistemu takšna, da bomo imeli obubožane, revne upokojence, zlasti tiste, ki se bodo upokojili po predlaganem sistemu. Ta skrb pa ni lastna političnim strankam. Niti stranki DESUS, ki si kot kaže želi revne in od socialne pomoči odvisne upokojence. Glede bonusa za starševstvo pa opozarjamo, da predlog vsebuje varovalko, da ta olajšava ne sme iti pod starost 61 let starosti za ženske in 63 let za moške. Ob upoštevanju, da znaša olajšava za vsakega otroka po predlogu 8 mesecev, pomeni, da bi ženska, če bi se želela upokojiti pri 61 letih, morala imeti šest otrok. Seveda pa glavna akterja pokojninske reforme nista povedala, koliko je v Sloveniji družin s šestimi otroki, še manj pa, kako naj si ljudje sploh zagotovijo ekonomsko in socialno stanje, ki bo omogočalo preživljanje šestih otrok.



Obljube po večjem upoštevanju postopnega zviševanja prehoda na 43 let (moški) oziroma na 41 let (ženske) pokojninske dobe pa ne pomeni nič drugega kot poskus, da se zamegli dejstvo, da bomo morali delati več in dlje, vse do 65. leta starosti, saj je 43 oziroma 41 let dela praktično za večino ljudi popolnoma nedosegljivo. Gre za uvajanje sistema, kjer ni pomembno, kako dolgo si delal, temveč izključno, koliko si star. Prav tako pa takšen predlog pomeni poskus rušenja medgeneracijske solidarnosti, zlasti solidarnosti med starši in otroci, saj je naravnan izključno k tistim, ki so tik pred upokojitvijo. Pomeni torej »kupovanje« njihove naklonjenosti, brez upoštevanja pogojev, v katerih danes dela t. im. srednja generacija, brez upoštevanja zdravstvenega stanja starejših delavcev (tudi tistih tik pred upokojitvijo) in brez upoštevanja dejstva, da se mladi danes zaposlujejo v obdobju med 27. in 30. letom starosti. Pa še to samo za določen čas.



Predsednik vlade je včeraj tudi zelo slikovito ponazoril, kako razume socialni dialog. Dejal je namreč (vir: http://www.kpv.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/5023/ ): "Odločili smo se za podaljšek finala, za zlati gol, do petka do 12. ure. Do takrat je še čas za predloge, da jih ovrednotimo in z veliko mero naklonjenosti, da pridemo do kompromisne rešitve, oblikujemo v obliki dopolnil."

Kot kaže je socialni dialog na področju pokojninske reforme za predsednika vlade nogometna tekma, kjer imamo zmagovalca in poraženca. Drugače uvodnih besed predsednika vlade namreč ni moč razumeti.

V ZSSS mu sporočamo, da socialni dialog ni nogometna tekma in da pravice delavcev, ljudi ( tudi pravica do dostojnega in mirnega življenja v starosti), niso nogometna žoga.

Nas pa zelo zanima, ali je predsednik vlade tudi tokrat morda komu obljubil, da mu bo na koncu očistil nogometne čevlje! In če je, komu!

Ni komentarjev:

Objavite komentar