V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije obžalujemo včerajšnjo odločitev Državnega sveta RS, da izglasuje odložilni veto na Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1).
Med člani državnega sveta je očitno prevladala logika kapitala in ne logika delavcev, ki del tega dobička ustvarijo in so do njega tudi upravičeni.
Odložilni veto so zahtevali predstavniki delodajalcev v državnem svetu, ki so ob nastanku finančne in gospodarske krize govorili, da so z delavci v istem čolnu, pri delitvi dobička pa očitno izstopajo iz tega čolna. Upamo, da bodo poslanci državnega zbora kaznovali njihovo sprenevedanje.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pričakujemo, da bo Državni zbor RS pri ponovnem odločanju o tem zakonu upošteval razloge in argumente, ki so prevladali pri sprejemu odločitve na Odboru za gospodarstvo ter pri prvem odločanju v državnem zboru ter še enkrat potrdil svojo prvotno odločitev s sprejetjem zakona z obvezno delitvijo dela dobička med zaposlene.
mag. Dušan SEMOLIČ,
Predsednik ZSSS
četrtek, 27. maj 2010
sreda, 26. maj 2010
KAM IZPUHTI 292.208 EURO GLAVNICE PO VSAKEM UMRLEM UPOKOJENCU?
RES ZANIMIVO RAZMIŠLJANJE.. LE KJE JE VES TA DENAR?
POKOJNINA ENAKA PLAČI
VSAKEMU IZMED NAS SE ZDI SAMO PO SEBI UMEVNO, DA ODVAJA DOLOČEN DEL PLAČE
ZA SVOJO POKOJNINO. REDKI IZMED NAS PA SO IZRAČUNALI, KAJ DEJANSKO
PLAČUJEMO IN PREDVSEM, KOLIKO! GLEDE NA TO, DA TAKŠNEGA IZRAČUNA V
MEDIJIH ŠE NISEM ZASLEDIL, SEM SE ODLOČIL, DA GA SAM PRIPRAVIM IN TUDI OBJAVIM.
KOT OSNOVO SEM VZEL NETO PLAČO 1000 €, KAR JE PRIBLIŽNO 50 € NAD
POVPREČNO NETO PLAČO. V IZRAČUNU SEM UPORABLJAL PROGRAM ZA IZRAČUN PLAČE NA SPLETNI STRANI WWW.RACUNOVODJA.COM, ZA IZRAČUN OBRESTI PA SPLETNO STRAN ABANKE, KJER SEM KOMBINIRAL NAMENSKO VARČEVANJE Z VEZANO VLOGO. PO GROBI
PRIMERJAVI SO BILI IZRAČUNI DRUGIH BANK SKORAJ IDENTIČNI.
KOT OSNOVO SEM VZEL SEŠTEVEK PRISPEVKA, KI GA PLAČUJE POSAMEZNIK (236 €),
IN TISTEGA, KI GA PLAČUJE PODJETJE (134 €), KAR ZNESE SKUPAJ 370 €.
NADALJE SEM TA ZNESEK S POMOČJO INTERNETNE APLIKACIJE NAJPREJ NAMENSKO
VARČEVAL, PO 5 LETIH PA VEZAL NA OBDOBJA PO 6 LET IN ZAČEL NA NOVO
NAMENSKO VARČEVATI ISTI ZNESEK. REZULTAT TAKŠNE KALKULACIJE JE BIL ŠOKANTEN:
ŽE PO 23 LETIH BI PRIVARČEVAL SKUPAJ 146.850 €, KAR BI OB VEZAVI ZNESLO
LETNO 4.919 € OBRESTI, KAR POMENI MESEČNO 410 €. S TAKŠNO POKOJNINO DANES
ŽIVI KAR NEKAJ UPOKOJENCEV, KI SO DELALI VSE ŽIVLJENJE.
PO 29 LETIH BI TA ZNESEK ZNAŠAL SKORAJ 211.000 €, KAR BI OB VEZAVI
PRINESLO KAR 7.068 € LETNO ALI 590 € MESEČNO. TAKŠNA BO VERJETNO VIŠINA NAŠE POKOJNINE PO OBSTOJEČEM SISTEMU.
PO 35 LETIH BI TA ZNESEK ZNAŠAL SKORAJ 300.000 € (NATANČNEJE 292.208 €),
LETNE OBRESTI PA 9.787 € ALI 815 € MESEČNO. TO PA JE KAR ZA 212 € VEČ,
KOTJE DECEMBRA 2008 ZNAŠALA POVPREČNA POKOJNINA (602,90 – PODATEK S SPLETNESTRANI SPIZ).
ČE PA IZRAČUNAMO, KAJ BI TO POMENILO PRI 40 LETIH DELOVNE DOBE, PRIDEMO DO
VRATOLOMNEGA ZNESKA 382.128 €. TAK ZNESEK BI NAVRGEL 12.800 € OBRESTI
LETNO ALI KAR 1.066 €/MESEC. TO PA JE VIŠINA POKOJNINE, KI SMO JO SLIŠALI V OBLJUBAH NEKATERIH STRANKARSKIH PRVAKOV.
ČE BI TOREJ ŽELELI IMETI MESEČNE PREJEMKE PO ZAKLJUČKU DELOVNE DOBE ENAKO
VISOKE, KOT JE VAŠA PLAČA, NI POTREBNEGA NIČ DRUGEGA, KOT UKINITI
POKOJNINSKI SISTEM, KI GA POZNAMO, IN NAMESTO TEGA UVESTI LE OBVEZO,
KOLIKŠEN DEL OD PLAČE JE POSAMEZNIK DOLŽAN VARČEVATI ZA SVOJO STAROST.
SEDAJ PA ŠE GLAVNA RAZLIKA MED PREDLAGANIM IN OBSTOJEČIM SISTEMOM.
MESEČNI ZNESEK 815 €, KI BI GA UPOKOJENEC PREJEMAL PO 35 LETIH DELOVNE
DOBE, BI BILE LE OBRESTI, KAR POMENI, DA BOSTA DEDEK IN BABICA PO SVOJI
SMRTI ZAPUSTILA DEDIČEM CELOTNO GLAVNICO V ZNESKU 584.416 € (2 X 292.208
€), S ČIMER BI LAHKO NPR. VSAK OD ŠTIRIH VNUKOV KUPIL LUKSUZNO STANOVANJE
ALI HIŠO ZA 146.000 €!
RAZLIKE MED OBSTOJEČIM IN PREDLAGANIM SISTEMOM LAHKO STRNEMO V TRI TOČKE:
1. MESEČNI PREJEMEK UPOKOJENCA BI ZNAŠAL V POVPREČJU ZA 30% VEČ KOT
SEDAJ,
2. UPOKOJEVALI BI SE LAHKO V POVPREČJU 5 LET PREJ BREZ OBREMENJEVANJA
DRŽAVE,
3. PO SMRTI BI ZA UPOKOJENCEM OSTALO V POVPREČJU 292.208 € GLAVNICE.
ZELO POMEMBNO VPRAŠANJE, KI LOGIČNO SLEDI IZ ZGORNJE KALKULACIJE, PA JE:
KAM IZPUHTI 292.208 € GLAVNICE PO VSAKEM UMRLEM UPOKOJENCU?
ČE UPOŠTEVAMO STATISTIČNI PODATEK, DA JE V LETU 2008 UMRLO 18.308 OSEB, IN ČE PREDPOSTAVIMO, DA JE BILO MED NJIMI 10.000 UPOKOJENCEV, JE Z NJIMI VRED
NEZNANO KAM IZPUHTELO KAR 3 MILIJARDE EVROV ALI PRIBLIŽNO TRETJINA
DRŽAVNEGA PRORAČUNA!
ZATO PREDLAGAM VLADI, DA DOSEDANJI POKOJNINSKI SISTEM UKINE IN NAMESTO
TEGA UZAKONI OBVEZNO VARČEVANJE V ZNESKU DOSEDANJEGA PRISPEVKA.
STROŠKOV ZA SISTEM TAKO NE BO VEČ, NJEGOVO VLOGO BODO PREVZELE BANKE IN
ZAVAROVALNICE, KI BODO Z DOBRO NALOŽBENO POLITIKO TUDI KAJ ZASLUŽILE IN
DRŽAVI PRINESLE NOVE DAVKE.
POSLEDICE TAKŠNEGA SISTEMA BI BILE NASLEDNJE:
1. ZARADI ZGODNJE UPOKOJITVE BI VEČ MLADIH DOBILO ZAPOSLITEV,
2. ZAPOSLENI BI SE UPOKOJILI PO 35 LETIH DELOVNE DOBE IN BI ZDRAVI
UŽIVALI STAROST,
3. S PRIVARČEVANO GLAVNICO BI LAHKO REŠILI STANOVANJSKI PROBLEM MLADIH ZA
VEČNO,
4. IZRAČUN POKOJNINE BI BIL JASEN IN PREDVIDLJIV, PREDVSEM PA NEODVISEN
OD VLADE.
A RAVNO ČETRTA TOČKA JE TISTA, KI POLITIKI (PREDVSEM DESUSU) NE MORE BITI
PO GODU, SAJ BI S TEM POSTALE POKOJNINE JASNE IN UREJENE IN NIHČE VEČ NE
BI MOGEL PRED VOLITVAMI OBLJUBLJATI 1.000 € NAJNIŽJE POKOJNINE ALI S TO
OBČUTLJIVO POPULACIJO KAKOR KOLI DRUGAČE MANIPULIRATI.
ZATO LAHKO PRIČAKUJEMO LE, DA SE BO SISTEM, KI BI SE MORAL SAM
VZDRŽEVATI, ZAČEL ZADOLŽEVATI, VLADA PA BO ZAČELA V OBLIKI DAVKOV POBIRATI VSEM, KI ŠE KAJ IMAJO, DA BO LAHKO OHRANILA TRENUTNI POKOJNINSKI SISTEM (Z NEKAJ KOZMETIČNIMI POPRAVKI).
NIHČE PA SE OČITNO NE ZAVEDA, DA BO ZVIŠANJE STAROSTNE MEJE ZA UPOKOJITEV
IN BONITETE ZA DELO PO TEJ STAROSTI ŠE DODATNO SKRČILO ŽE TAKO OZEK IZBOR
KVALITETNIH DELOVNIH MEST ZA MLADE.
KO POSLUŠAM NEKATERE PREDSTAVNIKE OBLASTI, SE NIKAKOR NE MOREM ZNEBITI
OBČUTKA, DA JE NJIHOV CILJ ČIM KRAJŠI ČAS MED UPOKOJITVIJO IN POGREBOM,
ZARES OPTIMALNO PA BI BILO, ČE BI LJUDJE UMRLI KAR NA SVOJ ZADNJI DELOVNI
DAN.
IGOR JURIŠIČ
POKOJNINA ENAKA PLAČI
VSAKEMU IZMED NAS SE ZDI SAMO PO SEBI UMEVNO, DA ODVAJA DOLOČEN DEL PLAČE
ZA SVOJO POKOJNINO. REDKI IZMED NAS PA SO IZRAČUNALI, KAJ DEJANSKO
PLAČUJEMO IN PREDVSEM, KOLIKO! GLEDE NA TO, DA TAKŠNEGA IZRAČUNA V
MEDIJIH ŠE NISEM ZASLEDIL, SEM SE ODLOČIL, DA GA SAM PRIPRAVIM IN TUDI OBJAVIM.
KOT OSNOVO SEM VZEL NETO PLAČO 1000 €, KAR JE PRIBLIŽNO 50 € NAD
POVPREČNO NETO PLAČO. V IZRAČUNU SEM UPORABLJAL PROGRAM ZA IZRAČUN PLAČE NA SPLETNI STRANI WWW.RACUNOVODJA.COM, ZA IZRAČUN OBRESTI PA SPLETNO STRAN ABANKE, KJER SEM KOMBINIRAL NAMENSKO VARČEVANJE Z VEZANO VLOGO. PO GROBI
PRIMERJAVI SO BILI IZRAČUNI DRUGIH BANK SKORAJ IDENTIČNI.
KOT OSNOVO SEM VZEL SEŠTEVEK PRISPEVKA, KI GA PLAČUJE POSAMEZNIK (236 €),
IN TISTEGA, KI GA PLAČUJE PODJETJE (134 €), KAR ZNESE SKUPAJ 370 €.
NADALJE SEM TA ZNESEK S POMOČJO INTERNETNE APLIKACIJE NAJPREJ NAMENSKO
VARČEVAL, PO 5 LETIH PA VEZAL NA OBDOBJA PO 6 LET IN ZAČEL NA NOVO
NAMENSKO VARČEVATI ISTI ZNESEK. REZULTAT TAKŠNE KALKULACIJE JE BIL ŠOKANTEN:
ŽE PO 23 LETIH BI PRIVARČEVAL SKUPAJ 146.850 €, KAR BI OB VEZAVI ZNESLO
LETNO 4.919 € OBRESTI, KAR POMENI MESEČNO 410 €. S TAKŠNO POKOJNINO DANES
ŽIVI KAR NEKAJ UPOKOJENCEV, KI SO DELALI VSE ŽIVLJENJE.
PO 29 LETIH BI TA ZNESEK ZNAŠAL SKORAJ 211.000 €, KAR BI OB VEZAVI
PRINESLO KAR 7.068 € LETNO ALI 590 € MESEČNO. TAKŠNA BO VERJETNO VIŠINA NAŠE POKOJNINE PO OBSTOJEČEM SISTEMU.
PO 35 LETIH BI TA ZNESEK ZNAŠAL SKORAJ 300.000 € (NATANČNEJE 292.208 €),
LETNE OBRESTI PA 9.787 € ALI 815 € MESEČNO. TO PA JE KAR ZA 212 € VEČ,
KOTJE DECEMBRA 2008 ZNAŠALA POVPREČNA POKOJNINA (602,90 – PODATEK S SPLETNESTRANI SPIZ).
ČE PA IZRAČUNAMO, KAJ BI TO POMENILO PRI 40 LETIH DELOVNE DOBE, PRIDEMO DO
VRATOLOMNEGA ZNESKA 382.128 €. TAK ZNESEK BI NAVRGEL 12.800 € OBRESTI
LETNO ALI KAR 1.066 €/MESEC. TO PA JE VIŠINA POKOJNINE, KI SMO JO SLIŠALI V OBLJUBAH NEKATERIH STRANKARSKIH PRVAKOV.
ČE BI TOREJ ŽELELI IMETI MESEČNE PREJEMKE PO ZAKLJUČKU DELOVNE DOBE ENAKO
VISOKE, KOT JE VAŠA PLAČA, NI POTREBNEGA NIČ DRUGEGA, KOT UKINITI
POKOJNINSKI SISTEM, KI GA POZNAMO, IN NAMESTO TEGA UVESTI LE OBVEZO,
KOLIKŠEN DEL OD PLAČE JE POSAMEZNIK DOLŽAN VARČEVATI ZA SVOJO STAROST.
SEDAJ PA ŠE GLAVNA RAZLIKA MED PREDLAGANIM IN OBSTOJEČIM SISTEMOM.
MESEČNI ZNESEK 815 €, KI BI GA UPOKOJENEC PREJEMAL PO 35 LETIH DELOVNE
DOBE, BI BILE LE OBRESTI, KAR POMENI, DA BOSTA DEDEK IN BABICA PO SVOJI
SMRTI ZAPUSTILA DEDIČEM CELOTNO GLAVNICO V ZNESKU 584.416 € (2 X 292.208
€), S ČIMER BI LAHKO NPR. VSAK OD ŠTIRIH VNUKOV KUPIL LUKSUZNO STANOVANJE
ALI HIŠO ZA 146.000 €!
RAZLIKE MED OBSTOJEČIM IN PREDLAGANIM SISTEMOM LAHKO STRNEMO V TRI TOČKE:
1. MESEČNI PREJEMEK UPOKOJENCA BI ZNAŠAL V POVPREČJU ZA 30% VEČ KOT
SEDAJ,
2. UPOKOJEVALI BI SE LAHKO V POVPREČJU 5 LET PREJ BREZ OBREMENJEVANJA
DRŽAVE,
3. PO SMRTI BI ZA UPOKOJENCEM OSTALO V POVPREČJU 292.208 € GLAVNICE.
ZELO POMEMBNO VPRAŠANJE, KI LOGIČNO SLEDI IZ ZGORNJE KALKULACIJE, PA JE:
KAM IZPUHTI 292.208 € GLAVNICE PO VSAKEM UMRLEM UPOKOJENCU?
ČE UPOŠTEVAMO STATISTIČNI PODATEK, DA JE V LETU 2008 UMRLO 18.308 OSEB, IN ČE PREDPOSTAVIMO, DA JE BILO MED NJIMI 10.000 UPOKOJENCEV, JE Z NJIMI VRED
NEZNANO KAM IZPUHTELO KAR 3 MILIJARDE EVROV ALI PRIBLIŽNO TRETJINA
DRŽAVNEGA PRORAČUNA!
ZATO PREDLAGAM VLADI, DA DOSEDANJI POKOJNINSKI SISTEM UKINE IN NAMESTO
TEGA UZAKONI OBVEZNO VARČEVANJE V ZNESKU DOSEDANJEGA PRISPEVKA.
STROŠKOV ZA SISTEM TAKO NE BO VEČ, NJEGOVO VLOGO BODO PREVZELE BANKE IN
ZAVAROVALNICE, KI BODO Z DOBRO NALOŽBENO POLITIKO TUDI KAJ ZASLUŽILE IN
DRŽAVI PRINESLE NOVE DAVKE.
POSLEDICE TAKŠNEGA SISTEMA BI BILE NASLEDNJE:
1. ZARADI ZGODNJE UPOKOJITVE BI VEČ MLADIH DOBILO ZAPOSLITEV,
2. ZAPOSLENI BI SE UPOKOJILI PO 35 LETIH DELOVNE DOBE IN BI ZDRAVI
UŽIVALI STAROST,
3. S PRIVARČEVANO GLAVNICO BI LAHKO REŠILI STANOVANJSKI PROBLEM MLADIH ZA
VEČNO,
4. IZRAČUN POKOJNINE BI BIL JASEN IN PREDVIDLJIV, PREDVSEM PA NEODVISEN
OD VLADE.
A RAVNO ČETRTA TOČKA JE TISTA, KI POLITIKI (PREDVSEM DESUSU) NE MORE BITI
PO GODU, SAJ BI S TEM POSTALE POKOJNINE JASNE IN UREJENE IN NIHČE VEČ NE
BI MOGEL PRED VOLITVAMI OBLJUBLJATI 1.000 € NAJNIŽJE POKOJNINE ALI S TO
OBČUTLJIVO POPULACIJO KAKOR KOLI DRUGAČE MANIPULIRATI.
ZATO LAHKO PRIČAKUJEMO LE, DA SE BO SISTEM, KI BI SE MORAL SAM
VZDRŽEVATI, ZAČEL ZADOLŽEVATI, VLADA PA BO ZAČELA V OBLIKI DAVKOV POBIRATI VSEM, KI ŠE KAJ IMAJO, DA BO LAHKO OHRANILA TRENUTNI POKOJNINSKI SISTEM (Z NEKAJ KOZMETIČNIMI POPRAVKI).
NIHČE PA SE OČITNO NE ZAVEDA, DA BO ZVIŠANJE STAROSTNE MEJE ZA UPOKOJITEV
IN BONITETE ZA DELO PO TEJ STAROSTI ŠE DODATNO SKRČILO ŽE TAKO OZEK IZBOR
KVALITETNIH DELOVNIH MEST ZA MLADE.
KO POSLUŠAM NEKATERE PREDSTAVNIKE OBLASTI, SE NIKAKOR NE MOREM ZNEBITI
OBČUTKA, DA JE NJIHOV CILJ ČIM KRAJŠI ČAS MED UPOKOJITVIJO IN POGREBOM,
ZARES OPTIMALNO PA BI BILO, ČE BI LJUDJE UMRLI KAR NA SVOJ ZADNJI DELOVNI
DAN.
IGOR JURIŠIČ
torek, 25. maj 2010
Paket sprememb socialne zakonodaje naslednja žrtev vladnega semaforja?
Dne 25.5. 2010, se je Državni zbor RS sestal na 24. izredni seji, na kateri bi se naj med drugim obravnavala predloga Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ter predlog Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije opozarja, da je glede omenjenih zakonov Strokovni svet za socialno varstvo pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve podal mnenje, po katerem bi naj bila »konceptualno in izvedbeno nesprejemljiva«.
Obenem ne moremo in ne smemo mimo dejstva, da so bili socialni partnerji na Ekonomsko socialnem svetu zgolj seznanjeni s potekom sprememb socialne zakonodaje, pri čemer pa socialni partnerji omenjenih predlogov zakonov niso podrobneje obravnavali.
Tovrstno početje Vlade RS pa nedvomno kaže na stanje in spoštovanje socialnega dialoga v državi.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije namreč trdno stoji na stališču, da je paket sprememb socialne zakonodaje preveč pomemben, da bi se ga sprejelo brez uskladitve s socialnimi partnerji. Ta paket prav tako vsebuje preveč odprtih vprašanj, da bi se ga moralo za vsako ceno čim prej sprejeti. Eno izmed teh vprašanj je npr. predlog ukinitve varstvenega dodatka, ki bo poslabšal položaj precejšnjega števila upokojencev , ki ga sedaj prejemajo ter nekateri predlogi, kateri dobesedno razlaščajo najrevnejši del prebivalstva, to je dolgotrajne prejemnike denarne socialne pomoči.
Ali bo torej naslednja žrtev vladnega semaforja paket sprememb socialne zakonodaje? Resnično upamo da ne.
Mag. Dušan SEMOLIČ
Predsednik ZSSS
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije opozarja, da je glede omenjenih zakonov Strokovni svet za socialno varstvo pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve podal mnenje, po katerem bi naj bila »konceptualno in izvedbeno nesprejemljiva«.
Obenem ne moremo in ne smemo mimo dejstva, da so bili socialni partnerji na Ekonomsko socialnem svetu zgolj seznanjeni s potekom sprememb socialne zakonodaje, pri čemer pa socialni partnerji omenjenih predlogov zakonov niso podrobneje obravnavali.
Tovrstno početje Vlade RS pa nedvomno kaže na stanje in spoštovanje socialnega dialoga v državi.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije namreč trdno stoji na stališču, da je paket sprememb socialne zakonodaje preveč pomemben, da bi se ga sprejelo brez uskladitve s socialnimi partnerji. Ta paket prav tako vsebuje preveč odprtih vprašanj, da bi se ga moralo za vsako ceno čim prej sprejeti. Eno izmed teh vprašanj je npr. predlog ukinitve varstvenega dodatka, ki bo poslabšal položaj precejšnjega števila upokojencev , ki ga sedaj prejemajo ter nekateri predlogi, kateri dobesedno razlaščajo najrevnejši del prebivalstva, to je dolgotrajne prejemnike denarne socialne pomoči.
Ali bo torej naslednja žrtev vladnega semaforja paket sprememb socialne zakonodaje? Resnično upamo da ne.
Mag. Dušan SEMOLIČ
Predsednik ZSSS
sobota, 22. maj 2010
Obžalujemo in ostro obsojamo nasilje
Ljubljana, 21.5.2010
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije obžalujemo in ostro obsojamo nasilje, ki se je zgodilo pred parlamentom po demonstracijah dijakov in študentov, kot tudi nasilje, ki ga izvaja Vlada Republike Slovenije nad različnimi interesi socialnih partnerjev. Na demonstracije, ki so bile na Prešernovem trgu in ne pred parlamentom, nas je povabila Študentska organizacija Slovenije, ki je v preteklih letih v naših največjih in najtežjih bitkah javno izražala vso podporo in aktivno sodelovala pri naših zavzemanjih za ohranitev socialne države in bila zaradi tega deležna poskusov diskreditacij. Pri tem je pomembno, da so vse velike demonstracije, ki smo jih organizirali v ZSSS, bile posledica tega, da ali vlada ali delodajalci niso bili pripravljeni poslušati naših zahtev in argumentov za ohranitev dostojanstva delavk in delavcev v Sloveniji.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije nasprotujemo sedanjemu predlogu zakona o malem delu zato, ker bi še bolj pospeševal zaposlovanje v negotovih oblikah dela. Uzakonil bi namreč trg prekernega dela in povzročil ekspanzijo nelojalne konkurence rednim oblikam zaposlovanja. Malo delo bi bilo za delodajalce bistveno cenejše, delavci, ki bi ga opravljali, pa bi imeli precej manj pravic. Izkušnje iz tujine kažejo, da malo delo pomeni začetno in končno točko na trgu dela, predvsem za mlade. Po predlogu zakona se namreč vsebina malega dela v ničemer ne razlikuje od rednega delovnega razmerja. To pomeni, da bi, če bi bil zakon sprejet v predlagani obliki, malo delo postala normalna in vsakdanja oblika opravljanja dela, redno delovno razmerje pa izjema, tako kot je danes delovno razmerje za določen čas žal vsakdanjost in stvarnost, za nedoločen čas pa izjema, čeprav zakon določa drugače.
Slovenija potrebuje nova in kakovostna delovna mesta za nedoločen čas ter zaposlovanje mladih na teh mestih, to pa je tisto, s čimer bi se morala veliko resneje ukvarjati slovenska vlada. Sedaj mladim ponuja malo delo, starejšim pa delo do 65. leta starosti.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije obžalujemo in ostro obsojamo nasilje, ki se je zgodilo pred parlamentom po demonstracijah dijakov in študentov, kot tudi nasilje, ki ga izvaja Vlada Republike Slovenije nad različnimi interesi socialnih partnerjev. Na demonstracije, ki so bile na Prešernovem trgu in ne pred parlamentom, nas je povabila Študentska organizacija Slovenije, ki je v preteklih letih v naših največjih in najtežjih bitkah javno izražala vso podporo in aktivno sodelovala pri naših zavzemanjih za ohranitev socialne države in bila zaradi tega deležna poskusov diskreditacij. Pri tem je pomembno, da so vse velike demonstracije, ki smo jih organizirali v ZSSS, bile posledica tega, da ali vlada ali delodajalci niso bili pripravljeni poslušati naših zahtev in argumentov za ohranitev dostojanstva delavk in delavcev v Sloveniji.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije nasprotujemo sedanjemu predlogu zakona o malem delu zato, ker bi še bolj pospeševal zaposlovanje v negotovih oblikah dela. Uzakonil bi namreč trg prekernega dela in povzročil ekspanzijo nelojalne konkurence rednim oblikam zaposlovanja. Malo delo bi bilo za delodajalce bistveno cenejše, delavci, ki bi ga opravljali, pa bi imeli precej manj pravic. Izkušnje iz tujine kažejo, da malo delo pomeni začetno in končno točko na trgu dela, predvsem za mlade. Po predlogu zakona se namreč vsebina malega dela v ničemer ne razlikuje od rednega delovnega razmerja. To pomeni, da bi, če bi bil zakon sprejet v predlagani obliki, malo delo postala normalna in vsakdanja oblika opravljanja dela, redno delovno razmerje pa izjema, tako kot je danes delovno razmerje za določen čas žal vsakdanjost in stvarnost, za nedoločen čas pa izjema, čeprav zakon določa drugače.
Slovenija potrebuje nova in kakovostna delovna mesta za nedoločen čas ter zaposlovanje mladih na teh mestih, to pa je tisto, s čimer bi se morala veliko resneje ukvarjati slovenska vlada. Sedaj mladim ponuja malo delo, starejšim pa delo do 65. leta starosti.
ponedeljek, 17. maj 2010
KAZNIVA DEJANJA GOSPODARSKEGA KRIMINALA
Ljubljana, 17.5.2010
Danes povzemamo najpomembnejše podatke o kaznivih dejanjih, ki jih je na področju gospodarskega kriminala obravnavala Slovenska policija in jih je javnosti sporočila Generalna policijska uprava.
Število obravnavanih kaznivih dejanj (KD) gospodarske kriminalitete se od leta 2000 do 2009 giblje v razponu od 5.837 KD (v letu 2004) do 9.259 KD (v letu 2009). V letu 2009 smo tako beležili največje število obravnavanih KD gospodarske kriminalitete (9.259), ki presega desetletno povprečje (tj. 7.448) za 24,3 %.
Porast števila obravnavanih KD gospodarske kriminalitete kakor tudi povzročene škode zaznavamo tudi v letošnjem letu. Do aprila 2010 je policija obravnavala 4.669 KD gospodarske kriminalitete, kar predstavlja 65,1-odstotni porast v primerjavi z istim obdobjem leta 2009. Ocenjena škoda se je prav tako povečala za 108,4 %, tj. s 84.303.283 evrov na 175.710.788 evrov v istem obdobju leta 2010.
Pri pregledu najpogostejših KD gospodarske kriminalitete v letu 2009 v primerjavi z desetletnim povprečjem ugotavljamo, da se je v tem letu znatno povečalo število naslednjih KD: kršitve temeljnih pravic delavcev (151 %), poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja (170 %), poslovne goljufije (52 %), zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (62 %), davčne zatajitve (101 %) in uporabe ponarejenih bančnih, kreditnih ali drugih kartic. Poleg teh KD lahko pri pregledu posameznih KD gospodarske kriminalitete v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 prav tako zaznamo znaten porast korupcijskih KD in ponarejanja listin.
Pri pregledu posameznih KD (ki smo jih izpostavili) po njihovem načinu storitve ugotavljamo, da so KD kršitve temeljnih pravic delavcev najpogosteje povezana s plačilom osebnega dohodka/nadomestila oz. plač. Poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja je največkrat v povezavi z opravljanjem storitve, finančnim poslovanjem, prometom blaga in pri bančnem finančnem poslovanju. Pri poslovni goljufiji zaznavamo največji porast storitve s celotno neizpolnitvijo obveznosti. Pri zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti zaznavamo porast pri pridobitvi premoženjske koristi, aktivnem ravnanju osumljenih (izraba položaja, pravic ...) in zlorabe pri drugem finančnem poslovanju. Davčne zatajitve so v večini vezane na promet z blagom oz. na davek na dodano vrednost.
In v takšnem poslovnem okolju naša Vlada RS delodajalcem ponuja predloge za lažje odpuščanje delavcev, nižje odpravnine, krajše odpovedne roke, subvencije, davčne odpustke, nizko obdavčitev kapitala, odpravo administrativnih ovir, itd.
Danes povzemamo najpomembnejše podatke o kaznivih dejanjih, ki jih je na področju gospodarskega kriminala obravnavala Slovenska policija in jih je javnosti sporočila Generalna policijska uprava.
Število obravnavanih kaznivih dejanj (KD) gospodarske kriminalitete se od leta 2000 do 2009 giblje v razponu od 5.837 KD (v letu 2004) do 9.259 KD (v letu 2009). V letu 2009 smo tako beležili največje število obravnavanih KD gospodarske kriminalitete (9.259), ki presega desetletno povprečje (tj. 7.448) za 24,3 %.
Porast števila obravnavanih KD gospodarske kriminalitete kakor tudi povzročene škode zaznavamo tudi v letošnjem letu. Do aprila 2010 je policija obravnavala 4.669 KD gospodarske kriminalitete, kar predstavlja 65,1-odstotni porast v primerjavi z istim obdobjem leta 2009. Ocenjena škoda se je prav tako povečala za 108,4 %, tj. s 84.303.283 evrov na 175.710.788 evrov v istem obdobju leta 2010.
Pri pregledu najpogostejših KD gospodarske kriminalitete v letu 2009 v primerjavi z desetletnim povprečjem ugotavljamo, da se je v tem letu znatno povečalo število naslednjih KD: kršitve temeljnih pravic delavcev (151 %), poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja (170 %), poslovne goljufije (52 %), zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (62 %), davčne zatajitve (101 %) in uporabe ponarejenih bančnih, kreditnih ali drugih kartic. Poleg teh KD lahko pri pregledu posameznih KD gospodarske kriminalitete v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 prav tako zaznamo znaten porast korupcijskih KD in ponarejanja listin.
Pri pregledu posameznih KD (ki smo jih izpostavili) po njihovem načinu storitve ugotavljamo, da so KD kršitve temeljnih pravic delavcev najpogosteje povezana s plačilom osebnega dohodka/nadomestila oz. plač. Poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja je največkrat v povezavi z opravljanjem storitve, finančnim poslovanjem, prometom blaga in pri bančnem finančnem poslovanju. Pri poslovni goljufiji zaznavamo največji porast storitve s celotno neizpolnitvijo obveznosti. Pri zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti zaznavamo porast pri pridobitvi premoženjske koristi, aktivnem ravnanju osumljenih (izraba položaja, pravic ...) in zlorabe pri drugem finančnem poslovanju. Davčne zatajitve so v večini vezane na promet z blagom oz. na davek na dodano vrednost.
In v takšnem poslovnem okolju naša Vlada RS delodajalcem ponuja predloge za lažje odpuščanje delavcev, nižje odpravnine, krajše odpovedne roke, subvencije, davčne odpustke, nizko obdavčitev kapitala, odpravo administrativnih ovir, itd.
sreda, 12. maj 2010
PREDLOGI ZSSS GLEDE POGOJEV ZA UPOKOJITEV
Ljubljana, 12.5.2010
Na Vlado RS smo danes posredovali predloge Zveze svobodnih sindikatov Slovenije glede pogojev za upokojitev, ki so jih podprle tudi ostale sindikalne centrale.
Naši predlogi so:
1. Minimalna upokojitvena starost 60 let ob dopolnjeni pokojninski dobi 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) – brez odbitkov oz. malusov:
• 8-letno prehodno obdobje.
2. Olajšave na minimalno upokojitveno starost možne izključno na račun materinstva.
3. Odmera pokojninske osnove na podlagi 24-letnega obdobja:
• upošteva se 24 najugodnejših let (zaporednost najugodnejših let ni več pogoj!) z uveljavitvijo koeficientov iz vladnega predloga,
• 12-letno prehodno obdobje.
4. Odložitev datuma upokojitve po izpolnjenih minimalnih upokojitvenih pogojih se spodbuja na naslednje načine:
• bonusi za delavce v višini najmanj 20 % starostne pokojnine, ki se izplačuje ob plači – najdlje do 65. leta starosti (začasni bonusi),
• bonus v višini 0,5 % višje odmere pokojnine od pokojninske osnove za vsak mesec podaljšanja zavarovanja po izpolnitvi pogojev za upokojitev iz 1. točke do 65. leta starosti (trajni bonusi). Ta bonus se uveljavi ob upokojitvi.
• bonusi za delodajalce v višini 50 % prispevne stopnje delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki so že izpolnili upokojitvene pogoje in ostali na delu,
• odprava malusov.
5. Zavarovanec bi pridobil starostno pokojnino pri 65. letih starosti (moški) oz. 63. letih starosti (ženska) z minimalno zavarovalno dobo 15 let oziroma pri 63 let starosti (moški) in 61 let starosti (ženske) in 20 let pokojninske dobe. V primeru, da zavarovanci podaljšajo zavarovanje tudi po izpolnitvi tega pogoja, je zavarovanec upravičen do bonusov iz 4. tč. do 65. leta starosti.
6. Podani predlogi se nanašajo zgolj na pogoje za upokojitev. Glede ostalih predlogov ministrstva, ki so razvidni iz predloga ZPIZ-2, se bomo opredelili ob njihovi obravnavi.
7. Določi se naj izjema za tiste delavke oz. delavce, ki so se zaposlili pred 20 letom starosti tako, da se bo to dejstvo upoštevalo in se jih ne bo postavljalo v neugodnejši položaj.
Andrej Zorko,
izvršni sekretar za pravno področje
Na Vlado RS smo danes posredovali predloge Zveze svobodnih sindikatov Slovenije glede pogojev za upokojitev, ki so jih podprle tudi ostale sindikalne centrale.
Naši predlogi so:
1. Minimalna upokojitvena starost 60 let ob dopolnjeni pokojninski dobi 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) – brez odbitkov oz. malusov:
• 8-letno prehodno obdobje.
2. Olajšave na minimalno upokojitveno starost možne izključno na račun materinstva.
3. Odmera pokojninske osnove na podlagi 24-letnega obdobja:
• upošteva se 24 najugodnejših let (zaporednost najugodnejših let ni več pogoj!) z uveljavitvijo koeficientov iz vladnega predloga,
• 12-letno prehodno obdobje.
4. Odložitev datuma upokojitve po izpolnjenih minimalnih upokojitvenih pogojih se spodbuja na naslednje načine:
• bonusi za delavce v višini najmanj 20 % starostne pokojnine, ki se izplačuje ob plači – najdlje do 65. leta starosti (začasni bonusi),
• bonus v višini 0,5 % višje odmere pokojnine od pokojninske osnove za vsak mesec podaljšanja zavarovanja po izpolnitvi pogojev za upokojitev iz 1. točke do 65. leta starosti (trajni bonusi). Ta bonus se uveljavi ob upokojitvi.
• bonusi za delodajalce v višini 50 % prispevne stopnje delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki so že izpolnili upokojitvene pogoje in ostali na delu,
• odprava malusov.
5. Zavarovanec bi pridobil starostno pokojnino pri 65. letih starosti (moški) oz. 63. letih starosti (ženska) z minimalno zavarovalno dobo 15 let oziroma pri 63 let starosti (moški) in 61 let starosti (ženske) in 20 let pokojninske dobe. V primeru, da zavarovanci podaljšajo zavarovanje tudi po izpolnitvi tega pogoja, je zavarovanec upravičen do bonusov iz 4. tč. do 65. leta starosti.
6. Podani predlogi se nanašajo zgolj na pogoje za upokojitev. Glede ostalih predlogov ministrstva, ki so razvidni iz predloga ZPIZ-2, se bomo opredelili ob njihovi obravnavi.
7. Določi se naj izjema za tiste delavke oz. delavce, ki so se zaposlili pred 20 letom starosti tako, da se bo to dejstvo upoštevalo in se jih ne bo postavljalo v neugodnejši položaj.
Andrej Zorko,
izvršni sekretar za pravno področje
nedelja, 9. maj 2010
V SPOMIN IN OPOMIN ! NE BOMO TIHO !
V torek, 4. 5. 2010, je bila na spletnih straneh Mestne občine Ljubljana objavljena napoved, da bo v nedeljo, 9. 5. 2010, »na željo mnogih Ljubljančank in Ljubljančanov« na gradbišču Športnega parka Stožice organiziran dan odprtih vrat. Vse o tem dogodku, vključno z možnostjo dostopa si lahko preberete TUKAJ.
Ob teh "odprtih vratih" si jemljemo pravico solidarno opozoriti, da je športni park Stožice zgrajen z vsakodnevnimi žulji, znojem in z odrekanjem številnih delavcev. Neodgovorno bi bilo pozabiti, da so bili delavci tisti, ki so omogočili, da je športni park Stožice zrasel!
In kakšno ceno so pri tem plačali?
Pred kratkim me je poklical delavec enega izmed podjetij, ki so delali na stadionu Stožice. Delal je po 300 ur mesečno, ne glede na vreme, praznike, sobote ali nedelje!
Poznam delavca, sicer očeta šestih otrok, ki je v času svojega bolniškega staleža v skrbi za zdravje svojega bolnega otroka brez razmisleka odšel v BiH in zato dobil odpoved delovnega razmerja. Zaposlen je bil v podjetju, v katerem je menedžment delavcem v podpis ponujal dokument, s katerim naj bi se odrekli letošnjemu regresu za letni dopust.
Ali spoštovani javno-zasebni partnerji/investitorji, izvajalci in podizvajalci projekta Športnega parka Stožice vedo, kje so sedaj ti delavci? Ali vedo, kje ti delavci živijo, kako živijo, preživijo vsak dan, kaj povedo svojim domačim, ko pridejo domov?
Mar spoštovani javno-zasebni partnerji/investitorji, izvajalci in podizvajalci projekta Športnega parka Stožice pozabljajo, da živimo v času, ki mu besedna zveza »korporativna družbena odgovornost" ni tuja in ki jo Mednarodna organizacija dela razume in obravnava zelo resno?
Ne, spoštovani javno-zasebni partnerji/investitorji, izvajalci in podizvajalci projekta Športnega parka Stožice s svojim ravnanjem jasno kažejo, da jim je ta pojem toliko tuj kolikor jim je domača besedna zveza »projektni menedžment«, kjer je rok izdelave edini važen cilj projekta – za vsako ceno, kakor je dejal tudi direktor podjetja ARMING, podjetja, ki delavcem ni izplačalo regresa, in ki je odpustilo delavca, ki je v času svoje bolniške šel pogledat bolnega otroka.
Ko se boste gospodarstveniki in politiki ponosno sprehajali po zelenici stadiona na Stožicah, vedite da vas spremljajo usode delavcev, ki so prav tam, kjer vi hodite, pustili ogromno svojega časa in energije, svojega dela in zdravja, svojega življenja in pri tem zaman čakali na plačilo za svoje (prekomerno in sramotno slabo vrednoteno) delo.
Ne bomo tiho ob rdečih preprogah in svečanih otvoritvah! Ne zdaj, ne v prihodnje ne smeta biti učinkovitost projekta in doseganje rokov izgovor za izkoriščanje delavcev in uničevanje življenj! Sploh če "projekt" financiramo s skupnimi sredstvi!
Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
P.S. Na tem mestu vas spoštovana javnost pozivam k solidarnosti z delavci, ki so gradili Športni park Stožice. Tišina je molk. Molk je pristanek. Skupaj imamo odgovornost NE molčati. Se vidimo jutri v Stožicah! Naj spregovori delavski vidik gradnje športnega parka Stožice!
Ob teh "odprtih vratih" si jemljemo pravico solidarno opozoriti, da je športni park Stožice zgrajen z vsakodnevnimi žulji, znojem in z odrekanjem številnih delavcev. Neodgovorno bi bilo pozabiti, da so bili delavci tisti, ki so omogočili, da je športni park Stožice zrasel!
In kakšno ceno so pri tem plačali?
Pred kratkim me je poklical delavec enega izmed podjetij, ki so delali na stadionu Stožice. Delal je po 300 ur mesečno, ne glede na vreme, praznike, sobote ali nedelje!
Poznam delavca, sicer očeta šestih otrok, ki je v času svojega bolniškega staleža v skrbi za zdravje svojega bolnega otroka brez razmisleka odšel v BiH in zato dobil odpoved delovnega razmerja. Zaposlen je bil v podjetju, v katerem je menedžment delavcem v podpis ponujal dokument, s katerim naj bi se odrekli letošnjemu regresu za letni dopust.
Ali spoštovani javno-zasebni partnerji/investitorji, izvajalci in podizvajalci projekta Športnega parka Stožice vedo, kje so sedaj ti delavci? Ali vedo, kje ti delavci živijo, kako živijo, preživijo vsak dan, kaj povedo svojim domačim, ko pridejo domov?
Mar spoštovani javno-zasebni partnerji/investitorji, izvajalci in podizvajalci projekta Športnega parka Stožice pozabljajo, da živimo v času, ki mu besedna zveza »korporativna družbena odgovornost" ni tuja in ki jo Mednarodna organizacija dela razume in obravnava zelo resno?
Ne, spoštovani javno-zasebni partnerji/investitorji, izvajalci in podizvajalci projekta Športnega parka Stožice s svojim ravnanjem jasno kažejo, da jim je ta pojem toliko tuj kolikor jim je domača besedna zveza »projektni menedžment«, kjer je rok izdelave edini važen cilj projekta – za vsako ceno, kakor je dejal tudi direktor podjetja ARMING, podjetja, ki delavcem ni izplačalo regresa, in ki je odpustilo delavca, ki je v času svoje bolniške šel pogledat bolnega otroka.
Ko se boste gospodarstveniki in politiki ponosno sprehajali po zelenici stadiona na Stožicah, vedite da vas spremljajo usode delavcev, ki so prav tam, kjer vi hodite, pustili ogromno svojega časa in energije, svojega dela in zdravja, svojega življenja in pri tem zaman čakali na plačilo za svoje (prekomerno in sramotno slabo vrednoteno) delo.
Ne bomo tiho ob rdečih preprogah in svečanih otvoritvah! Ne zdaj, ne v prihodnje ne smeta biti učinkovitost projekta in doseganje rokov izgovor za izkoriščanje delavcev in uničevanje življenj! Sploh če "projekt" financiramo s skupnimi sredstvi!
Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
P.S. Na tem mestu vas spoštovana javnost pozivam k solidarnosti z delavci, ki so gradili Športni park Stožice. Tišina je molk. Molk je pristanek. Skupaj imamo odgovornost NE molčati. Se vidimo jutri v Stožicah! Naj spregovori delavski vidik gradnje športnega parka Stožice!
sobota, 8. maj 2010
torek, 4. maj 2010
PREMIKI V PRAVO SMER? IZ PREVIDNOSTI POČAKAJMO NA NADALJNA POGAJANJA!
Na današnjem razgovoru socialnih partnerjev s predsednikom Vlade RS je, za razliko od sporočil, ki smo jih bili deležni še pred prvomajskimi prazniki, prišlo do pozitivnih premikov glede predlagane pokojninske reforme in sprememb Zakona o delovnih razmerjih. Predsednik vlade je namreč danes prvič od objave predloga sprememb pokojninske zakonodaje nakazal možnost umika pogoja starosti 65 let (moški) oz. 63 let (ženske) za pridobitev pravice do polne pokojnine (pokojnina brez malusov). Ob tem je sicer omenil, da bi umik tega pogoja nadomestili z delnim podaljšanjem zahtevane delovne dobe, o čemer pa na današnjem razgovoru ni bilo doseženo nobeno soglasje. Kljub temu lahko ugotovimo, da naše zahteve in nasprotovanje nekaterim predlaganim spremembam pokojninskega sistema dajejo prve rezultate. Prvič se je zgodilo, da napovedanih 65 let starosti ni več ključnih za pokojninsko reformo. Seveda pa nas na tem področju čakajo še trda in naporna pogajanja.
Naše ostro in argumentirano nasprotovanje na četrtkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta glede zmanjševanja višine odpravnin in skrajševanja odpovednih rokov v predlogu sprememb Zakona o delovnih razmerjih je prav tako obrodilo prve sadove. Tako predsednik vlade Borut Pahor kot tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik sta na današnjem razgovoru nakazala možnost, da bi vlada odstopila od predloga zniževanja odpravnin. Vendar moramo tudi tukaj počakati, da se bodo besede spremenile v dejanja.
Zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kljub tem premikom, nadaljujemo s pripravo aktivnosti za uresničitev naših odločitev na Konferenci ZSSS, ki nas obvezujejo. Morda pa bomo čez čas lahko z veseljem ugotovili, da nam jih ni bilo treba izvesti, če bomo zahtevano dosegli brez klasičnih oblik sindikalnega boja.
Milan Utroša
sekretar ZSSS
Naše ostro in argumentirano nasprotovanje na četrtkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta glede zmanjševanja višine odpravnin in skrajševanja odpovednih rokov v predlogu sprememb Zakona o delovnih razmerjih je prav tako obrodilo prve sadove. Tako predsednik vlade Borut Pahor kot tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik sta na današnjem razgovoru nakazala možnost, da bi vlada odstopila od predloga zniževanja odpravnin. Vendar moramo tudi tukaj počakati, da se bodo besede spremenile v dejanja.
Zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kljub tem premikom, nadaljujemo s pripravo aktivnosti za uresničitev naših odločitev na Konferenci ZSSS, ki nas obvezujejo. Morda pa bomo čez čas lahko z veseljem ugotovili, da nam jih ni bilo treba izvesti, če bomo zahtevano dosegli brez klasičnih oblik sindikalnega boja.
Milan Utroša
sekretar ZSSS
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
