torek, 8. september 2009

IDEJARNA - ZANIMIVI PREDLOGI NA PODROČJU EKONOMIJE, SOCIALE, TRAJNOSTNEGA RAZVOJA, SOCIALNEGA DIALOGA, ITD…

PREDLOG ŠT. 1: MAXIMUM WAGE – MAKSIMALNA PLAČA (ZDRUŽENO KRALJESTVO: NEW ECONOMIC FOUNDATION, COMPASS)

Ideja je dokaj preprosta – če poznamo institut minimalne plače, zakaj ne bi potemtakem tudi imeli instituta maksimalne plače? V publikaciji z naslovom »From the ashes of the crass: 20 first steps from new economics to rebuild a better economy« avtorja Andrewa Simmsa lahko najdemo tudi ukrep št. 19: »predstaviti maksimalno razliko v plačah ali maksimalno plačo«. Avtor pravi naslednje: rušilni učinki ogromnih bonusov si še kako boleče vidni. Tovrstni zneski so se opravičevali z argumentacijo, češ pozitivni motivacijski učinki za višji menedžment in učinki pričakovanja pri srednjem menedžmentu prevagajo nad demotivacijskimi učinkom nad ostalimi zaposlenimi. Ne samo da se je takšna logika izkazala za izjemno problematično, tudi akademska raziskovalna argumentacija je prozorna, pri čemer so empirični dokazi še manj prepričljivi. Še več – raziskava svetovalnega podjetja Kepler Associates je celo ugotovila obratno sorazmerno povezavo med višino plač menedžerjev in uspeh, merjen v indeksu FTSE -100 (Financial Times Stock Exchange Index – 100 najbolje stoječih podjetij na Londonski borzi). Ironično je pred več kot 100 leti gospodarski guru JP Morgan povedal, da prav nobeno podjetje ne bi smelo imeti razliko med najvišjo in najnižjo plačo več kot 10:1. Kraljeva mornarica je recimo imela de facto razliko v razmerju 8:1. Nekatera japonska prostovoljno postavljajo mejo med najvišjo in najnižjo plačo. Simms pravi, da je bila minimalna plača eden izmed prvih dosežkov Laburistov. Sedaj bi se lahko spoprijeli z dohodkovno neenakostjo na drugem koncu, in sicer tako da bi predlagali maksimalno plačo. Ekonomski argument visokih menedžerskih plač namreč ne zdrži testa učinkovitih rezultatov podjetja, prav tako pa imajo globoko neenake družbe to navado, da razpadejo.

17. avgusta 2009 je v časopisu Guardian izšel poziv za vzpostavitev Komisije za maksimalno plačo (»High Pay Commisssion«), pod katerega se je podpisala večja skupina oseb iz akademskih, sindikalnih, političnih in civilnih krogov. V pozivu si lahko preberemo neverjeten podatek: oseba, ki za 40 urni delovni teden dobi minimalno plačo, mora delati približno 226 let da prileze do letnega zneska prejemka menedžerja iz skupine FTSE 100. Podpisniki poziva spominjajo vlado, da tako kot je bila leta 1997 ustanovljena Komisijo za minimalno plačo (Low Pay Commisssion), tako mora biti vzpostavljena tudi Komisija za maksimalno plačo. Kampanja poteka tudi na spletnih straneh organizacije KOMPASS.

PREDLOG ŠT. 2: HOLIDAY BANKS FOR TEMPORARY WORKERS - BANKA DOPUSTA ZA ZAČASNE DELAVCE (FINSKE SINDIKALNE CENTRALE)

Finske sindikalne centrale so pred kratkim predstavile idejo »bank dopusta za začasno zaposlene«. Banka bi »zavarovala« dni dopusta delavcem, ki zamenjajo delo, ali delavcem, ki jim poteče pogodba o zaposlitvi. Konfederacija Finskih industrij (Confederation of Finnish Industries) je predlog zavrnila, češ da je predrag.

Ideja o banki dopusta za začasno zaposlene je bila sprva predlaga s strani sindikalne centrale ERTO (Federation of Special Service and Clerical Employees: Erityisalojen toimihenkilöliitto), ki je del konfederacije STTK (Finnish Confederation of Salaried Employees (Toimihenkilökeskusjärjestö). ERTO predstavlja široko paleto storitev, od IT, transporta, marketinga, medijev, socialnega dela, finančnega menedžmenta, kulture, itd. Viden del članov ERTO je začasno zaposlenih.

Poleg ERTO, so to idejo prevzeli tudi posamičnih sindikati ter STTK, ki si želijo, da bi ta predlog dali na mizo ob naslednjem krogu plačnih pogajanj. Tako Centralna organizacija finskih sindikatov Central Organisation of Finnish Trade Unions (Suomen Ammattiliittojen Keskusjärjestö, SAK) kot tudi Konfederacija sindikatov akademskega osebja na Finskem (Confederation of Unions for Academic Professionals in Finland (Akateemisten Toimihenkilöiden Keskusjärjestö, AKAVA) so izrazili podporo banki.

Predlog tovrstnih bank bo predstavljen vladi do konca leta. Nova ministrica za delo, Anni Sinnemäki, se je strinjala, da bo vpogledala v idejo in potrebo po tovrstnih bankah.

Več o predlogu in stanju začasnih zaposlitev na Finskem si lahko preberete na spletnih straneh EUROFOUND-a

Ni komentarjev:

Objavite komentar