E-PISMO SLAVI ŠTIRN, KI GA JE NAPISALA NA SPLETNI STRANI http://www.nikolivec.com/

Sem upokojenka in me vse te razprave o zamrznitvi pokojnin in vseh socialnih transferjev zelo bolijo. Na tistem sloju prebivalcev, ki so že tako in tako v slabšem finančnem položaju, je treba »šparat«. Imam občutek, da bi bilo najbolje za državo, da bi vsi upokojenci in socialno ogroženi ljudje prenehali živeti. Finančne krize v Sloveniji ne bi bilo več. Vse kaže, da tako razmišlja tudi naš finančni minister.


V vseh dosedanjih razpravah reševanja finančne krize, ni slišati o varčevanju v parlamentu, pri tistih poslancih, ki niso več poslanci. Poslanec, ki ni več poslanec, nima pravice do nadomestila poslanske plače, nima pravice do regresa. Po prenehanju funkcije poslanca, se naj prijavi na Zavod za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve in naj prejema tako nadomestilo, kot ga prejemajo ostali ljudje brez zaposlitve. V času funkcije poslanca je izkoristil vse bonitete. Zakaj naj bi jih užival še potem? Še večja »nesramnost« pa je, da poslanec, ki je že upokojen in prejema mesečno pokojnino, prejema tudi »poslansko nadomestilo + regres«. Marsikateri državljan naše prelepe Slovenije, bi poleg pokojnine, še kar naprej prejemal tudi osebni dohodek. Naj se znižajo previsoke pokojnine. Naj bo samo poslanec in ne tudi župan. Naj se v parlamentu zmanjša število poslancev! Saj, ko gledamo TV prenose sej državnega zbora, ali sveta, je več kot polovica poslancev odsotnih. Plačo pa prav gotovo prejmejo in to za nenehno pogrevanje »starih grehov«. Pozabimo, kaj je bilo včeraj, mislimo na to, kaj bo jutri. Da bo jutri boljše, kot je bilo včeraj. Zakaj se finančni minister ne dotakne direktorjev oz. menegarjev in predsednikov nadzornih svetov? Ti si lahko neomejeno izplačujejo visoke nagrade, sejnine, odpravnine. Delavci pa, ki ustvarjajo te prihodke, še tistega minimalnega osebnega dohodka ne dobijo!

Ne zamerite mi, da sem vam napisala tole pisemce, a že nekaj časa sem si želela to storiti. Zavedam se, da ne bo nič pomagalo, da se zadeve ne bodo spremenile, saj sem samo mala kapljica v morju. Poslanci sploh ne mislijo na ostalo ljudstvo, njih zanimajo samo oni sami.

Želim in upam, da boste »sindikalisti« uspešno nadaljevali svoje delo in resnično stali na strani delavcev. Še nikoli vas ni tako potrebovali, kot vas potrebujejo danes.

Lep pozdrav – Slavi Štirn

CITAT TEDNA

CITAT TEDNA:


Kateri organizirani družbeni sili lahko pripišemo tolažilno okoliščino, da socialna država kljub nenehni demontaži še ni dokončno razpadla? Kdo je za to najbolj zaslužen, levi politiki, desni politiki, karitas, rdeči križ, ekonomisti, sociologi, pravniki, marsovci? Nič od tega- najbolj zaslužni so sindikati.


Srečo Dragoš, Mladina, 26. 9. 2009

SLOVENIJA VRE, SVET VRE....

Očitno vedno več ljudi razmišlja podobno !

Na tem mestu, izpis iz bloga:

http://multipraktik.blog.siol.net/2009/09/25/slovenija-pocasi-vretudi-svet-pocasi-vre/


…vprašanje je samo kdaj bo vrelišče doseglo vrhunec? Velik občutek imam, da se bližamo vrelišču, toda kaj nam bo to prineslo? Nove vojne? Veliko smrti? Končno pravično družbeno ureditev? Morda konec revščine? Morda pričetek še večje revščine? Morda se bo zgodovina ponovila z vsemi grozotami?


Pa naj še kdo reče, da smo na pravi poti in ne bo vse skupaj enkrat počilo:

- Upor delavcev v Gorenju
- Upor delavcev v Muri
- Ljudje blizu podjetniškim koritom si izplačujejo nenormalne nagrade, medtem ko ni denarja za delavske plače
- Ljudje živimo z velikimi krediti
- Mesta živijo z veliki krediti
- Države živijo z velikimi krediti
- Za hrano porabimo največji del svoje plače
- Preizkuša se mejo delavskega ljudstva (kako dolgo se bodo pustili)
- Recesija je posledica napačne poti
- Recesija je dober izgovor za odpuščanja in basanja denarja v svoj žep
- Obstaja mnogo navideznih podjetij(nabiralnikov)
-vedno manj je podjetij, ki bi kaj koristnega naredila
- Podjetja ne služijo za preživetje, pač pa za čimvečje dobičke
- Ko so ljudje v stiski jih prevaranti s pridom izkoriščajo brez kančka slabe vesti
- Kako je lahko razmerje zaslužkov takšno, da tisti na vrhu zasluži v enem mesecu več, kot tisti delavec na dnu v 5 letih?
- Zakaj nas pornografija gleda iz skoraj vseh spletnih kotičkov, medtem ko kvalitetne novice izginjajo?
- Denar ima prednost pred vsem-tudi pred človeškimi življenji
- Nekaj ljudi na svetu ima v svojem žepu več, kot velika večina sveta skupaj
- “zvezde” v medijih so tisti, ki pravzaprav niso naredili čisto nič-in tudi nič ne bodo
- Gradijo se ograje, da se ogradi revne ljudi
- Državo se izkorišča in molze iz vseh koncev, kjer se le da
- Policisti ustavljajo na cesti, da polnijo državno blagajno in ne, da se ceste naredi bolj varne
…
…
…

Vsak bi lahko napisal vsaj še enkrat toliko razlogov, pa seznam še ne bi bil dokončen. Ljudje pa ne storimo NIČ. Čakamo kaj se bo zgodilo oz. se držimo stran od problemov, dokler se nas ne tičejo? Zakaj? Je mar res nemogoče stvari postaviti v red?

Prepričan sem, da me v mojem življenju čaka vsaj še ena menjava družbene ureditve. Kapitalizem je pot v pogubo, čeprav nam daje razvoj, moderne produkte, ki nam lajšajo življenje in na sploh ustvarja svet idealen-no, vsaj dokler si zdrav, da lahko delaš, ter imaš dovolj denarja, da lahko lagodno živiš.

Vsi družbeni sistemi so se v zgodovini pokazali za slabe. Prav vsi brez izjeme. Diktatorski sistemi, anarhistični sistemi, demokratični, komunistični, itd….Jasno je, da idealnega ni.

Pa obstaja boljši kot je kapitalizem?

Kdaj in kako bo vse skupaj počilo kot milni mehurček?

VREDNOST AKTUALNE NETO POVPREČNE PLAČE V SLO V PRIMERJAVI S STOPNJO TVEGANJA REVŠČINE ZA ENOČLANSKO GOSPODINJSTVO – V LETU 2007 !!!

O KRIZNIH PROFITERJIH

V času vojne smo poznali vojne profiterje. V času krize vse bolj spoznavamo krizne profiterje. Pa poglejmo dva primera – enega iz tujih in enega iz domačih logov.

Prvi primer prihaja iz Nemčije.

Od februarja dalje pa vse do pred kratkim je nemška vlada plačala 2.500 € vsakemu državljanu ki bo peljal svoj več kot devet let star avto na odpad in kupil novega, ki je dokazano bolj ekološko sprejemljivejši.

Po uradnih podatkih je k temu programu do sedaj pristopilo več kot pol milijona Nemcev.

Vendar pa je po trditvah predstavnikov sindikata kriminalističnih preiskovalcev (BDK) skoraj 50.000 starih avtomobilov bilo le fiktivno uničenih, in v realnosti poslanih dalje v vzhodno Evropo ali Afriko. Prav tako naj bi se prodajali deli domnevno uničenih avtomobilov.

Da bi dobili 2.500 € sredstev za uničenje avtomobila, lahko lastniki avtomobilov oddajo elektronsko prijavnico. Vendar pa denar dobijo, le če obstaja dokaz, da je bil star avto uničen in kupljen nov, ekološko sprejemljivejši avtomobil, ki je star do enega leta. Od marca dalje morajo lastniki avtomobilov oddati originalne papirje starega avtomobila, in ne kopije, kot je bilo pred tem.

Vir: http://www.spiegel.de/international/germany/0,1518,640572,00.html

Drugi primer prihaja iz domačih logov in sicer se imenuje »Vabilo na predstavitev delovnega mesta administrator«. Povzeto iz spletne strani ZRSZ:

16. junija 2009 je Zavod RS za zaposlovanje (Zavod) v sredstvih javnega obveščanja ter na internetu objavil prosto delovno mesto administratorja podjetja Infostudio, studia za oblikovanje vsebin in informacij, d.o.o. iz Ljubljane. Na objavljeno prosto delovno mesto so se zainteresirani kandidati lahko prijavljali do vključno 26. junija 2009. V teh dneh pa je Zavod RS za zaposlovanje po elektronski pošti prejel številna opozorila kandidatov, da omenjeno podjetje za udeležbo na predstavitvi podjetja zaračunava na posameznika 25 evrov, saj tako želi racionalizirati čas, potreben za zaposlitvene razgovore z velikim številom kandidatov, ki so se prijavili na objavljeno prosto delovno mesto. Kot je zapisano v dopisu, ki ga je direktor podjetja posredoval kandidatom, so se za tak način dela odločili, »saj bi sicer razgovori trajali predolgo časa, ker nismo veliko podjetje in nimamo dovolj velikega števila zaposlenih, da bi razgovore opravili v nekaj dneh.« Po mnenju Zavoda sama predstavitev ni sporna, sporno pa je dejstvo, da bodo na razgovor kasneje povabili le tiste kandidate, ki se bodo udeležili predstavitve, to pa jo podjetje zaračuna.

Zavod RS za zaposlovanje obvešča vse zainteresirane kandidate, da takšna praksa delovanja podjetja ni običajna in lahko pomeni tudi diskriminatoren odnos do kandidatov, ki so oddali prošnjo. Po izkušnjah Zavoda RS za zaposlovanje kandidat že v svoji prošnji opiše svoje kvalifikacije, na podlagi tega pa se delodajalec odloči, koga bo povabil na razgovor. To pomeni, da mu pri velikem številu prijaviteljev nikakor ni treba povabiti na razgovor vseh, ki so napisali prošnjo. Izbor ustreznih kandidatov za prosto delovno mesto med prejetimi prijavami opravi delodajalec po lastnih kriterijih, kar pa ne sme finančno bremeniti prijavljenih kandidatov. Delodajalec je sicer po 2. odstavku 28. člena Zakona o delovnih razmerjih neizbrane kandidate dolžan obvestiti o tem, da niso bili izbrani, ne glede na to, ali so bili povabljeni na razgovor ali ne.

Na koncu poudarjamo, da Zavod RS za zaposlovanje ne podpira takšnega načina izbora kandidatov, kot ga predlaga podjetje Infostudio d. o. o.

http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/NovinarskoSredisce/ObvestilaZaJavnost/2009/11-08-09.htm

Ob tem novička iz VB: brezposelne osebe stane klic na vroče linije ministrstva za delo in pokojnine 40 penijev, s tem denarjem se plačuje pogodbo z britanskim telekomom, ki jo je britanska vlada sklenila leta 2005, stane jo pa dobro milijardo evrov.

DAVČNA UPRAVA RS - SAJ NI RES PA JE

Zgodba skrbne mame in njenega sina, starega 9 let, ter odnos Davčne Uprave RS...

Kaj se lahko devetletni otrok in vsak drug vzoren državljan nauči iz te resnične zgodbice?

Bolj ko boš priden, se ravnal po pisanih in nepisanih pravilih, želel pomagati sebi in okolju, slabše jo boš odnesel. Raje naj te ne skrbi za nič več kot to, da čim več nagrabiš, nato utajiš in lepo boš živel do konca dni.

In potem se naši politiki sprašujejo, zakaj pride do tajkunov? Saj vendar oni pišejo tako zakonodajo, ki to vzpodbuja!



"Torej, moj sin je star 9 let in hodi v četrti razred. Lani je bil torej osemletnik, katerega vzgajam v ekološkem duhu. Zato ga tudi učim ločevanja odpadkov. Ker nimam veliko finančnih sredstev, sva se skupaj odločila, da bova zbirala papir, ko pa se ga bo dovolj nabralo, ga bova peljala v Surovino prodat in si bo iz tega lahko kupil kakšno igračo ali čokolado.Vsem bližjim sva povedala, da sin zbira papir, dvoji sosedje, moja
sestra, prijateljica in mi doma. Vsi smo zvezovali in shranjevali ta papir zanj, ko pa se je nabralo za poln avto sva ga skupaj odpeljala. Kako je bil ponosen, da je dal svoje osebne podatke in svojo davčno številko.

Dobil je 20 evrov, odbili so le normirane stroške in akontacijo dohodnine.

Letos januarja sem dobila še izpis za napoved dohodnine, seveda sem v napoved tudi vpisala njegov znesek. Zdaj, pri izračunu pa sem ugotovila, da so mi hčerko upoštevali za vzdrževanega člana, njega pa ne. Seveda sem poklicala. In katastrofa. Ker je v lanskem letu dobil 20 evrov za papir, ga ne smatrajo kot vzdrževanega člana, imel je pač svoj dohodek. Tako mi je na davčnem uradu razložila ena od zaposlenih. Taki so zakoni. Ja, lahko dam ugovor na izračun, ampak če bodo njega tudi upoštevali kot vzdrževanega člana, bo to samo za 11 mesecev. Tisti mesec, ko sva prodala papir ima svoj dohodek in ne sodi v mojo oskrbo, ampak se je pač preživljal sam. Ne vem, ali bi človek jokal, ali bi s sredincem kazal ..."

Ker se mi je zdela stvar zelo nenavadna, sem preverila na DURS-u in dobila tole pojasnilo:

Navedeni dohodek je "dohodek iz drugega pogodbenega razmerja", ki se po zakonu šteje v isto skupino kot dohodek iz zaposlitve (to določa 38. čl. ZDoh-2 in ni stvar tolmačenja posamezne davčne izpostave niti DURS-a kot celote). Kakor hitro dobi DURS obvestilo od izplačevalca, da ima nekdo take ohodke, črtajo to osebo iz seznama vzdrževanih družinskih članov. To pa JE samovoljna razlaga DURS-a, spet pa ne posamezne izpostave, saj tako naredijo vse izpostave.

Čas vzdrževanja družinskih članov lahko določiš samo na mesec (časvzdrževanja od 1 do 12 - mišljeno mesecev). Torej v zgornjem primeru mora mama nujno napisati pritožbo (jaz bi dodala še obrazložitev), da ji bodo priznali olajšavo vsaj 11 mesecev. Nič več ne vpisujemo zneska lastnih sredstev vzdrževanih članov, kot je bilo po Zakonu o dohodnini ZDoh-1, pa še tam smo vpisovali samo obdavčljive dohodke. Meni se je to zdelo bolj pravično kot sedanji sistem. Ker je vsak zakon (tudi Zdoh-2) malo nejasen, potem birokrati določijo neka pravila, ki niso nujno dobra.
Zato predlagam, da če vaš otrok zasluži kaj s starim papirjem, železom ali s kako nagradno igro, dajte raje svojo davčno številko, ne otrokovo.So pa navedeni prihodki oproščeni dohodnine, kadar jih organizira šola

(zbiranje starega papirja n.pr.).

BOLJ NAS ZAJEBAVATE, BOLJ SE MNOŽIMO

Resnična zgodba o akciji »BOLJ NAS ZAJEBAVATE, BOLJ SE MNOŽIMO« gre takole:


Poštni delavci v Connecticutu, ZDA so imeli velike težave z menedžmentom. Le-ta je namreč ignoriral pogodbena določila, po kateri se odpuščenim delavcem ponudi novo delovno mesto v razdalji do 50 km. Management je trdil, da temu ni mogoče.

Dne, ko je prišel obisk iz uprave Pošte iz Washingtona D.C. je vseh 300 delavcev nosilo spodnje majice z napisom – BOSSES BEWARE- WHEN WE ARE SCREWED, WE MULTIPLY – prosti prevod: BOLJ NAS ZAJEBAVATE, BOLJ SE MNOŽIMO! Management je zaradi doživete sramote poslal zaposlenim pismo o prepovedi nošnje majice, ker naj bi kršila Poštna določila o nični stopnji tolerance do nasilja. Delavci so videli, da so pritisnili na šibko točko in so zato naročili še 300 teh majic, vendar tokrat brez teksta – samo zajčki. Prav tako so zagrozili, da bodo zablokirali pot višjim uradnikom iz pošte, ki bodo prišli v mesto.

Posledica: Management je »ugotovil«, da lahko poišče lokalna delovna mesta za svoje delavce. Prav tako so umaknili prepoved nošnje majice. http://www.northlandposter.com/customer-stories.shtml

ABC O SKLADU ZA PRILAGODITEV GLOBALIZACIJI

Zgodba v nadaljevanjih…


1. DEL: ZGODBE O POMOČI TEKSTILNEMU SEKTORJU IZ EU

Evropska komisija je 9. septembra, torej pred nekaj dnevi odobrila dve prijavi za pomoč iz Sklada za prilagoditev globalizaciji ( European globalisation Fund – EGF) iz Belgije. Sredstva v višini 9,2 milijona € bodo namenjena pomoči 2.168 odpuščenim tekstilnim delavcem, ki so bili pred tem zaposleni v treh belgijskih provincah – Limburg ter vzhodni in zahodni Flanders. Evropska komisija bo sedaj poslala svoj predlog Evropskemu parlamentu ter Svetu za mobilizacijo finančnih sredstev.

Prva prijava iz Limburga se dotika 631 odpuščenih delavcev v sedmih različnih tekstilnih podjetjih. Druga prijava iz vzhodnega in zahodnega Flandersa se dotika 1.568 odpuščenih delavcev iz 39 podjetij.

Odpuščanja so posledica globalnih poslabšanj razmer v tekstilni industriji, med drugim tudi nepremičninskega kolapsa v Veliki Britaniji, državi uvoznici tekstila iz Belgije.

Paket pomoči delavcem iz Limburga ter vzhodnega in zahodnega Flandersa predvideva pregled kompetenc, učenje zaposlitvenega intervjuja, podporo pri iskanju zaposlitve, karierno svetovanje.

Iz podatkov pozitivno rešenih zadev lahko vidimo, da je povezava med tekstilno industrijo in Skladom za prilagoditev globalizaciji zelo močna.

Tako je 24. junija Evropska komisija odobrila pomoč za ponovno zaposlitev 1.100 odpuščenih tekstilnih delavcev iz Španije v višini 3,3 mio €. Španski prijavni obrazec se veže na 1.720 odpuščenih delavcev v 46 majhnih in srednjih podjetjih v Cataluniji. Uvoz tekstila in oblačil v EU se je s strani držav s cenejšo delovno silo skorajda podvojil od leta 2004. EU proizvajalci, vključno s Španskimi so se srečali v izjemno tekmovalnem okolju. Hkrati je bil večji del proizvodnje tekstila prenesen v te-iste države s poceni delovni silo. V zadnjih štirih letih se je zaposlenost v tekstilnem sektorju v Cataluniji znižala za tretjino, ali 14.624 delovnih mest. V istem času je število podjetij padlo za četrtino, ali 712 podjetij manj.

Skupni znesek paketa EGF pomoči za tekstilne delavce v Cataluniji, v kar bo vključeno karierno svetovanje, usposabljanje, podpora za podjetništvo, priznavanje kvalifikacij odpuščenih delavcev je 6.6 mio €, od česar bo EGF financiral 3,3 mio €.

Konec prejšnjega leta je Evropska komisija odobrila štiri programe pomoči EGF v višini 35,16 mio € za 5.955 odpuščenih tekstilnih delavcev v Italiji. Ti delavci so bili odpuščeni v Sardiniji, Piemontu, Lombardiji in Toskani. Sredstva so nakazana zaradi prenosa tekstilne industrije v države s poceni delovno silo. Plačila so bila odobrena 19. Novembra 2008.

EGF sofinancira aktivno politiko zaposlovanja na področju svetovanja, iskanja zaposlitve, finančno podporo pri iskanju zaposlitve, promocijo podjetništva, vavčerji za usposabljanje in spodbude za podjetja, ki bodo zaposlila odpuščene delavce.

In kaj torej je Sklad EU za prilagoditev globalizaciji?

Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je pomagati delavcem, ki so izgubili zaposlitev zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini, da lahko čim prej najdejo novo zaposlitev. Kadar veliko podjetje preneha poslovati ali kadar tovarna preseli svojo proizvodnjo v državo zunaj EU oziroma če zaradi krize v sektorju določena regija izgubi veliko delovnih mest, lahko Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji presežnim delavcem pomaga pri iskanju nove zaposlitve. Sklad ima za financiranje tovrstnih ukrepov na voljo največ 500 milijonov EUR na leto.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji financira dejavne ukrepe na trgu dela, namenjene izključno delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi posledic globalizacije, na primer:

• pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno usmerjanje, prilagojeno usposabljanje in prekvalificiranje, vključno s poznavanjem informacijskih tehnologij ter potrdili za pridobljene izkušnje, pomoč pri premestitvi in spodbujanju podjetništva ali pomoč pri samozaposlitvi;

• posebni časovno omejeni ukrepi, kakor so nadomestila za iskanje zaposlitve ali za posameznike, ki sodelujejo v vseživljenjskem učenju in dejavnostih usposabljanja.

Sredstva lahko prejmejo samo delavci, ki so izgubili delo zaradi posledic globalizacije. Sklad ne financira stroškov podjetij za posodobitev ali strukturne prilagoditve.

V uredbi o ustanovitvi Sklada, ki je njegova pravna podlaga, si lahko pod »merila za pomoč« preberemo, da bo »Finančni prispevek iz ESPG določen, kjer velike strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih privedejo do hudih gospodarskih motenj, predvsem do bistvenega povečanja uvoza v EU ali hitrega padca tržnega deleža EU v nekem sektorju ali preselitve proizvodnje v tretje države, kar povzroči:

(a) vsaj 1 000 presežnih delavcev v obdobju 4 mesecev podjetju v državi članici, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi; ali

(b) vsaj 1 000 presežnih delavcev v obdobju 9 mesecev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v sektorju NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II.

(c) na majhnih trgih dela ali v izrednih okoliščinah, ki jih mora (jo) zadevna(e) država(e) članica(e) ustrezno utemeljiti, je lahko vloga za prispevke iz ESPG sprejemljiva, kadar odpuščanje delavcev resno vpliva na zaposlenost in lokalno gospodarstvo, tudi če pogoji iz pododstavkov (a) in(b) niso v celoti izpolnjeni. Skupna višina prispevkov, dodeljenih iz naslova izrednih okoliščin, na leto ne sme presegati 15 % odhodkov ESPG.


In kako gre postopek pridobivanje sredstev iz Sklada?

Ko država članica ugotovi povečanje množičnih odpuščanj zaradi učinkov globalizacije, svojim zavodom za zaposlovanje nemudoma naroči pripravo načrta za pomoč prizadetim delavcem. Ko je načrt pripravljen, država Evropski komisiji predloži vlogo za delno financiranje iz Sklada. Evropska komisija načrt oceni in ga predloži proračunskemu organu Unije (Svetu in Evropskemu parlamentu) v odobritev. Če Svet in Parlament predlog odobrita, lahko država članica prejme sredstva v višini do 50 % njenega akcijskega programa (do 65 %, če je vloga predložena med 1. majem 2009 in 31. decembrom 2011).

Več o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji si lahko preberete na naslednji povezavi:

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=326&langId=sl&furtherNews=yes

V nadaljevanju: Slovenija in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

BREZPOSELNI ZA NEDOLOČEN ČAS, ZAPOSLENI ZA DOLOČEN ČAS. ZAKAJ?

ZGODBA V NEKAJ DELIH

V prvem polletju letošnjega leta se je na ZSRZ prijavilo 56.209 brezposelnih oseb, kar je za 90,6 % več kot v primerljivem obdobju leta 2008. kot najpogostejši razlog za brezposelnost so brezposelni navedli iztek zaposlitve za določen čas (23.821 oseb).

V mesecu juniju je bilo za določen čas je bilo razpisanih 78,7 % vseh prostih del.

Tako je- trg dela se spreminja v vrtiljak statusov zaposlenosti in brezposelnosti. Pa mora temu res biti tako? Zgolj dva primera v razmislek:

Španija, podjetje La Caixa (2000, 2001)

Podjetje La Caixa, v katerem je zaposlenih okoli 14,500 delavcev, je podpisalo sporazum s predstavniki sindikatov, v katerem se predvideva sprememba začasnih pripravništev v zaposlitev za nedoločen čas. Torej bi po enem letu pripravništva bilo le-to spremenjeno v zaposlitev za nedoločen čas. Medtem ko bi pogodbe za določen čas ostale še tri leta, je bila dana garancija, da bo najmanj 80% teh pogodb spremenjena v zaposlitev za nedoločen čas, upoštevajoč poročilo o delu delavca. Kot dela tega procesa se bo vzpostavil evalvacijski tribunal z vključenimi predstavniki sindikatov. Prav tako je bilo s sporazumom omejena uporaba agencij za posredovanje dela izključno na specifične okoliščine. Kot rezultat sporazuma je več kot 85% začasnih delavcev postalo zaposlenih za nedoločen čas. (EUROFOUND )


Španija, Sony (1996 – 1999)

Podjetje iz kraja Viladecavalls je del grupacije Sony. V tem podjetju so sprejeli štiri sporazume o spremembi pogodbenih del v zaposlitve za nedoločen čas, skozi katerega se je doseglo izboljšave v kvaliteti in zmanjševanje transakcijskih stroškov. Dogovor, dosežen med menedžmentom, svetom delavcev in sindikati na ravni podjetja v obdobju 1996 - 1999 daje tudi povečano varnost zaposlitve mladim delavcem. Reorganizacija delovnega časa / dni omogoča podjetju,da ohrani bazen delavcev za vrhunec proizvodnje in v obdobju zmanjšane proizvodnje. Z vpeljavo letnega programa ur je bilo omogočena sprememba najmanj 47% skupnih sezonskih pogodb o delu v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. (EUROFOUND)

In kaj počne Slovenija na tem področju? Sledi nadaljevanje…

IDEJARNA - ZANIMIVI PREDLOGI NA PODROČJU EKONOMIJE, SOCIALE, TRAJNOSTNEGA RAZVOJA, SOCIALNEGA DIALOGA, ITD…

PREDLOG ŠT. 1: MAXIMUM WAGE – MAKSIMALNA PLAČA (ZDRUŽENO KRALJESTVO: NEW ECONOMIC FOUNDATION, COMPASS)

Ideja je dokaj preprosta – če poznamo institut minimalne plače, zakaj ne bi potemtakem tudi imeli instituta maksimalne plače? V publikaciji z naslovom »From the ashes of the crass: 20 first steps from new economics to rebuild a better economy« avtorja Andrewa Simmsa lahko najdemo tudi ukrep št. 19: »predstaviti maksimalno razliko v plačah ali maksimalno plačo«. Avtor pravi naslednje: rušilni učinki ogromnih bonusov si še kako boleče vidni. Tovrstni zneski so se opravičevali z argumentacijo, češ pozitivni motivacijski učinki za višji menedžment in učinki pričakovanja pri srednjem menedžmentu prevagajo nad demotivacijskimi učinkom nad ostalimi zaposlenimi. Ne samo da se je takšna logika izkazala za izjemno problematično, tudi akademska raziskovalna argumentacija je prozorna, pri čemer so empirični dokazi še manj prepričljivi. Še več – raziskava svetovalnega podjetja Kepler Associates je celo ugotovila obratno sorazmerno povezavo med višino plač menedžerjev in uspeh, merjen v indeksu FTSE -100 (Financial Times Stock Exchange Index – 100 najbolje stoječih podjetij na Londonski borzi). Ironično je pred več kot 100 leti gospodarski guru JP Morgan povedal, da prav nobeno podjetje ne bi smelo imeti razliko med najvišjo in najnižjo plačo več kot 10:1. Kraljeva mornarica je recimo imela de facto razliko v razmerju 8:1. Nekatera japonska prostovoljno postavljajo mejo med najvišjo in najnižjo plačo. Simms pravi, da je bila minimalna plača eden izmed prvih dosežkov Laburistov. Sedaj bi se lahko spoprijeli z dohodkovno neenakostjo na drugem koncu, in sicer tako da bi predlagali maksimalno plačo. Ekonomski argument visokih menedžerskih plač namreč ne zdrži testa učinkovitih rezultatov podjetja, prav tako pa imajo globoko neenake družbe to navado, da razpadejo.

17. avgusta 2009 je v časopisu Guardian izšel poziv za vzpostavitev Komisije za maksimalno plačo (»High Pay Commisssion«), pod katerega se je podpisala večja skupina oseb iz akademskih, sindikalnih, političnih in civilnih krogov. V pozivu si lahko preberemo neverjeten podatek: oseba, ki za 40 urni delovni teden dobi minimalno plačo, mora delati približno 226 let da prileze do letnega zneska prejemka menedžerja iz skupine FTSE 100. Podpisniki poziva spominjajo vlado, da tako kot je bila leta 1997 ustanovljena Komisijo za minimalno plačo (Low Pay Commisssion), tako mora biti vzpostavljena tudi Komisija za maksimalno plačo. Kampanja poteka tudi na spletnih straneh organizacije KOMPASS.

PREDLOG ŠT. 2: HOLIDAY BANKS FOR TEMPORARY WORKERS - BANKA DOPUSTA ZA ZAČASNE DELAVCE (FINSKE SINDIKALNE CENTRALE)

Finske sindikalne centrale so pred kratkim predstavile idejo »bank dopusta za začasno zaposlene«. Banka bi »zavarovala« dni dopusta delavcem, ki zamenjajo delo, ali delavcem, ki jim poteče pogodba o zaposlitvi. Konfederacija Finskih industrij (Confederation of Finnish Industries) je predlog zavrnila, češ da je predrag.

Ideja o banki dopusta za začasno zaposlene je bila sprva predlaga s strani sindikalne centrale ERTO (Federation of Special Service and Clerical Employees: Erityisalojen toimihenkilöliitto), ki je del konfederacije STTK (Finnish Confederation of Salaried Employees (Toimihenkilökeskusjärjestö). ERTO predstavlja široko paleto storitev, od IT, transporta, marketinga, medijev, socialnega dela, finančnega menedžmenta, kulture, itd. Viden del članov ERTO je začasno zaposlenih.

Poleg ERTO, so to idejo prevzeli tudi posamičnih sindikati ter STTK, ki si želijo, da bi ta predlog dali na mizo ob naslednjem krogu plačnih pogajanj. Tako Centralna organizacija finskih sindikatov Central Organisation of Finnish Trade Unions (Suomen Ammattiliittojen Keskusjärjestö, SAK) kot tudi Konfederacija sindikatov akademskega osebja na Finskem (Confederation of Unions for Academic Professionals in Finland (Akateemisten Toimihenkilöiden Keskusjärjestö, AKAVA) so izrazili podporo banki.

Predlog tovrstnih bank bo predstavljen vladi do konca leta. Nova ministrica za delo, Anni Sinnemäki, se je strinjala, da bo vpogledala v idejo in potrebo po tovrstnih bankah.

Več o predlogu in stanju začasnih zaposlitev na Finskem si lahko preberete na spletnih straneh EUROFOUND-a

CITAT TEDNA

"To je moj prispevek k skladnemu regionalnemu razvoju, saj me plačuje Ljubljana, v službi pa sem na Vranskem."

Župan Vranskega in bivši poslanec Franc Sušnik, v Dnevniku, o prejemanju poslanskega nadomestila v času nepoklicnega županovanja



Povedano v času in prostoru, kjer delavci po več mesecev ne prejemajo plač, kjer so delodajalci na dan 30.6. 2009 dolžni za 160.671.684€ prispevkov za socialno varnost, kjer…


ZAHTEVAJ TAKOJŠNO UVEDBO NADOMESTILA NEIZPLAČANIH PLAČ DELAVCEM, KI PO NEKAJ MESECEV NE PREJEMAJO PLAČE!

Oddaj svoje mnenje!

PREDLOGI ZSSS ZA SPREMEMBE ZAKONA O POSLANCIH

Ljubljana, 1. 9. 2009



VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE g. Borut Pahor, predsednik Gregorčičeva 20

1000 LJUBLJANA


Spoštovani,

Ob zadnjih podatkih o višini nadomestila plače za nekdanje poslance in ministre, ki ga ti prejemajo na podlagi določb Zakona o poslancih ter ob njihovi primerjavi z višino denarnih nadomestil za čas brezposelnosti po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: ZZZPB) je moč ugotoviti, da imamo v Sloveniji dve kategoriji brezposelnih oseb. Nekdanje poslance in ministre na eni strani, na drugi strani pa državljanke in državljane Republike Slovenije, ki so brez svoje krivde ostali brez zaposlitve in s strani Zavoda RS za zaposlovanje prejemajo denarno nadomestilo za čas brezposelnosti.



Status prvih (nekdanjih poslancev in ministrov) ureja Zakon o poslancih, status drugih pa ZZZPB. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozarjamo na nedopustno neenako obravnavanje teh dveh kategorij brezposelnih oseb, in to kljub popolnoma enakem dejanskem stanju, t. j. vsi so brez zaposlitve in imajo status brezposelne osebe. Seveda je razlikovanje v korist posameznikov, ki sestavljajo zakonodajno telo.



Med tem ko ima po določbi 38. čl. Zakona o poslancih poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi

jo prejemal, če bi opravljal funkcijo in to vse dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima brezposelna oseba po določbi 21. čl. ZZZPB pravico do

denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v višini 70 oz. 60 % osnove za izračun nadomestila, pri čemer pa denarno nadomestilo ne sme biti višje od trikratnega zneska najnižje odmerjenega denarnega nadomestila. Zakonodajalec je tako pri odmeri višine denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ustvaril precejšnjo razliko med »brezposelnimi« poslanci in brezposelnimi prejemniki denarnega nadomestila. Popolnoma nesprejemljivo namreč je, da zgornja omejitev višine denarnega nadomestila ne velja za nekdanje poslance in da le-ta lahko presega maksimalno določeno višino denarnega nadomestila po določbi 3. odst. 21. čl. ZZZPB, kakor tudi, da poslancem pripada denarno nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, torej v višini 100 % plače, medtem ko ostalim prejemnikom denarnega nadomestila za čas brezposelnosti samo v višini 70 oz. 60 % osnove za izračun nadomestila (t. j. povprečja zadnjih 12 plač).



Naslednje razlikovanje je razvidno iz določbe 25. čl ZZZPB, ki določa čas trajanja prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Med tem ko določba 38. čl. Zakona o poslancih ne določa vzroka prenehanja mandata niti ne opredeljuje časa trajanja opravljanja poslanske funkcije kot pogoja za pridobitev denarnega nadomestila in to v trajanju največ enega leta, je potrebno opozoriti, da po določbah ZZZPB morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za pridobitev denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Ti pogoji se nanašajo tako na čas zaposlitve (zavarovalna doba) kakor tudi na način prenehanja delovnega razmerja.

Zakonodajalec je tako nekdanjim poslancem dodelil nadomestilo plač brez strogih pogojev, ki veljajo za vse ostale brezposelne osebe. Tako nekdanjim poslancem ni potrebno dokazovati, da si iščejo zaposlitev, ni jim potrebno sprejeti primernega dela, ne rabijo biti zavodu za zaposlovanje na razpolago tri ure dnevno, ni se jim potrebno odzivati pozivu zavoda za zaposlovanje, s katerim jih le- ta napotuje na razgovor k delodajalcu za sprejem v delovno razmerje, itd. Skratka, določbe ZZZPB za njih ne veljajo.


Tovrstno razlikovanje, postavljanje dvojnih meril in kriterijev za pridobitev denarnega nadomestila in višina nadomestila, je za ZSSS popolnoma nesprejemljivo. Zlasti ker zaposleni delavci po več mesecev ne prejmejo zaslužene plače za opravljeno delo, brezposelni poslanec pa, ob odsotnosti vseh obveznosti, prejema še nadomestilo plače v višini plače, ki bi jo prejel, če bi opravljal svojo funkcijo.

Torej v 100 % višini.


Zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije predlagamo Vladi RS, da pripravi in predlaga Državnemu zboru RS v sprejem spremembe Zakona o poslancih (zlasti spremembe določbe 38. člena), ki naj gredo v smeri, da se sistem, določen z določbami ZZZPB, nanaša tudi na poslance, ki jim je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne morejo nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ne izpolnjujejo pogojev za upokojitev po splošnih predpisih.




mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS

OPOMNIK

9. SEPTEMBER: Rok za oddajo vlog za Zoisove štipendije za dijake. VLOGE SE ODDAJO NA JAVNI SKLAD ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJE

16.SEPTEMBER: rok za oddajo vlog za štipendijo za dijake, ki so v prejšnjem letu prejemali državno štipendijo. VLOGE SE ODDAJO NA PRISTOJNI CENTER ZA SOCIALNO DELO

7. OKTOBER: Rok za oddajo vlog za Zoisove štipendije za študente. VLOGE SE ODDAJO NA JAVNI SKLAD ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJE

14. OKTOBER: Rok za oddajo vlog za štipendijo za študente, ki so v prejšnjem letu prejemali državno štipendijo. VLOGE SE ODDAJO NA PRISTOJNI CENTER ZA SOCIALNO DELO

NIKOLI VEČ !

BIVŠI POSLANCI DOBIJO NEKAJ TISOČ EVROV MESEČNEGA NADOMESTILA PLAČE.


ŠTEVILNI ZAPOSLENI DELAVCI KLJUB REDNEMU DELU NE DOBIJO NIČ.

VKLJUČI SE V SPLETNO AKCIJO IN JASNO POVEJ: NIKOLI VEČ!

 

http://www.nikolivec.com/

 

Spodaj: izsek iz spletne akcije, 2.9. 2009